Vojna za vodo
|
|
Križnar je snemal pogovore z glavnimi voditelji upornikov, begunci in civilnim prebivalstvom. Posnetki imajo neprecenljivo dokumentarno in zgodovinsko vrednost, saj kažejo, da vojna v Darfurju ni le vojna Darfurcev proti marginalizaciji ter arabskemu, azijskemu in ameriškemu pohlepu po nafti, ampak je predvsem vojna za vodo. Največje sudanske zaloge vode so prav v darfurskem gorovju Jebel Marri, kjer živijo Furi, največje žrtve vojne. |
Film režiserjev in scenaristov Toma Križnarja in Maje Weiss ter producentke Ide Weiss (Bela film), ki prikazuje afriško mirovno misijo humanitarnega aktivista in posebnega odposlanca takratnega slovenskega predsednika Janeza Drnovška v Darfurju od februarja do septembra 2006, ko ga je sudanska vlada obtožila vohunstva in za poldrugi mesec zaprla, je bil za gledalce v Cannesu šokanten. V skoraj polni dvorani so po projekciji filma gledalci obnemeli in čestitali korežiserju in koscenaristu filma Križnarju.
Križnarju so nekateri čestitali tudi zato, ker si tako majhna država, kot je Slovenija, upa in drzne vtikati v politiko svetovnih velesil. Še posebej jih je pretreslo, ker je bilo v filmu priznanje Slovenije, da so jim Združene države Amerike jasno sporočile, naj se ne vtikajo v Dar Fur. Na projekciji je bila tudi Valentina Flander, šefica kabineta nekdanjega predsednika Janeza Drnovška, ki se je zelo zavzel za Darfurce.
Genocid v Darfurju
Slovenski dokumentarec javnosti predstavlja razmišljanja in dogajanja med uporniki pred in po podpisu mirovnega sporazuma med sudansko vlado in edinim podpisnikom, samooklicanim voditeljem SLA (Sudan Liberation Army) Minni Arcuo Minawijem 5. maja 2006 v Abudji v Nigeriji. Sporazum je bil zgolj politična farsa, s katero so si nekateri voditelji oprali roke pred domačo in svetovno javnostjo, saj se je genocid nad Darfurci nadaljeval samo tri dni po mirovnem sporazumu.
Film je nastal v koprodukciji s TV Slovenijo in s finančno pomočjo Filmskega sklada RS ter naj bi, podobno kot dokumentarni film Nuba, čisti ljudje, ki je pred leti spodbudil angažiranje tako domačih kot svetovnih politikov, aktivistov, humanitarnih organizacij in širokih množic, pripomogel k miru v Darfurju.