Spanje. Motnje spanja pri dojenčkih so v veliki meri posledica vzgoje.
"Večinoma so motnje spanja privzgojene, saj starši z nepravilnim ravnanjem zmotijo otroka v njegovem umirjanju pri uspavanju," pravi pediatrinja Ajda Cimperman. Prirojene motnje spanja imajo po njenih izkušnjah le redki dojenčki. Po mnenju psihologov naj bi se motnje spanja uredile do dojenčkovega devetega meseca.
Moj recept za uspavanje je, da gremo zvečer v posteljo vsi trije skupaj. Zavedam se, da to ni najboljša metoda, a dokler pri tem uživamo, se mi ne zdi nič narobe.
Polona Štorman Požgan, radijska voditeljica
Zbujanje na dve uri. "Če se otrok zbuja na dve uri, čeprav je zdrav in dobro hranjen, gre zagotovo za motnje spanja," pojasnjuje Cimpermanova. V tem primeru je dobro obiskati zdravnika, ki bo otroka pregledal in ga, če zbujanje nima bolezenskega vzroka, skupaj s starši poslal v šolo spanja. V njej se starši postopno naučijo naučiti otroka, da se sam pomiri in zaspi. "Otroci se tako navadijo, da so starši pri njih in po približno enem tednu spijo vso noč," doda Cimpermanova.
Pomemben je ritem. "Najpogostejša napaka je ta, da starši nimajo rednega ritma priprave otroka na spanje, s katerim bi mu počasi privzgajali ritem spanja," poudarja Cimpermanova. Otrok, ki se čez dan prilagaja potrebam staršem in njihovemu urniku spanja, bo imel najverjetneje težave z uspavanjem in spanjem. "Pomembno je, da so starši disciplinirani in da dajejo otroka vsak večer spat z enakim ritualom – pa naj bo to dojenje, kopanje, hranjenje, ista soba ali recimo ista posteljica," se glasi nasvet pediatrinje. Otrok se bo tako lažje pripravil na spanje in bolje spal, posledično pa se bodo lahko končno dobro naspali tudi starši.
Normalen ritem in dolžina spanca se razlikujeta od dojenčka do dojenčka, nanju pa vpliva tudi starost otroka. Razpon je zelo širok. Dojenčki lahko spijo tudi do 17 ur na dan. "Nekateri se zbujajo prej, ob 6. uri, nekateri spijo do devetih. To je odvisno tudi od ritma družine," pojasnjuje Cimpermanova.
Dojenček zajoka tudi v spanju. Dojenčkov jok sredi noči še ne pomeni, da morate takoj oddirjati v otroško sobo in štručko vzeti v naročje ter vztrajati, dokler ne neha jokati. Včasih lahko s tem naredite več škode kot koristi. "Vsi imamo valove spanja, ko spimo bolj rahlo in bolj trdno, tudi otroci," pravi pediatrinja Ajda Cimperman. "Ti v spanju znajo kaj pogodrnjati ali pojokati in nič ni narobe, če jih starši takrat najprej pustijo minuto ali dve, da se morda sami umirijo." Z nepotrebnim poseganjem v otrokov ritem spanca starši pogosto mirijo in tolažijo dojenčka tudi takrat, ko bi se bil sposoben znova umiriti tudi sam in se vrniti v valove globokega spanca brez pomoči staršev. Včasih je torej čut po tem, da umirite in potolažite vsak najmanjši otrokov vzdihljaj, bolje malce zatreti in premisliti, ali je vaša pomoč res potrebna.