Simptomi, kot so zamašene dihalne poti, "zabasana" glava, omotičnost ali kihanje, imajo na naše sposobnosti podoben vpliv kot stopnja alkohola v krvi, ki je glede vožnje blizu zakonskih omejitev. Takšni učinki zlahka presežejo tiste, ki jih čutijo celinski vozniki s celinske Evrope, ko še vozijo v okviru dovoljene stopnje alkohola v krvi, zatrjujejo angleški raziskovalci iz Lloyds TSB Insurance, ki so na simulatorju testirali 102 voznika z različnimi težavami. Kar eno od desetih nesreč v letu 2008 (oziroma 125.000) gre pripisati prehladu ali gripi, pravi njihovo poročilo. V naslednjih mesecih pričakujejo še več tovrstnih nesreč, saj čas epidemije gripe in prehlada šele prihaja.

Gripa ali dvojni viski
Na testiranju so se vozniki pod stresom in tisti z glavobolom odrezali za štiri odstotke slabše, kot je normalen reakcijski čas, še slabše vozniške zmožnosti pa so pokazali tisti z gripo ali prehladom, saj so imeli za 11 odstotkov slabše dosežke kot zdravi vozniki. To je enako, kot če bi voznik pred potjo spil dvojni viski. Kljub očitnemu tveganju je ozaveščenost glede omenjenega problema na nizki ravni, saj je 38 odstotkov prostovoljcev priznalo, da so že vozili z nahodom ali gripo, polovica od teh pa je menila, da bolezen ni imela nikakršnega vpliva na njihove vozniške sposobnosti.

Lloyds TSB Insurance zato opozarja voznike na vožnjo med boleznijo, še posebej v kombinaciji z utrujenostjo, zdravili ali alkoholom. "Naše raziskave so pokazale, da bolni ljudje za volanom vsako leto povzročijo tisoče nesreč," je dejala Paula Llewellyn, predstavnica podjetja za odnose z javnostmi. Dr. Dawn Harper, ki podpira akcijo, pa je dodal: "Varna vožnja zahteva koncentracijo in dobro odzivanje, ki sta lahko znatno okrnjena že ob blagem prehladu. Upad zmožnosti je podoben kot po dveh izpitih enotah alkohola."

Še zanimivost:
Dovoljena stopnja alkohola v krvi v Veliki Britaniji znaša 0,08 mg/100 ml, pri nas pa 0,05 mg/100 ml.