Kako prepoznati primere klamidije?
Ker simptomi niso vedno prisotni, ni lahko ugotoviti, ali ste okuženi s klamidijo. Kadar pa se pojavijo, so običajno opazni 1–3 tedne po okužbi in lahko vključujejo naslednje znake:

Pri ženskah
– Nenormalen izcedek iz nožnice, ki ga lahko spremlja tudi neprijeten vonj
– Krvavitve med dvema mesečnima cikloma
– Boleče menstruacije
– Bolečine v trebuhu in povišana telesna temperatura
– Bolečine pri spolnem odnosu
– Srbenje ali pekoč občutek v vagini ali okoli nje
– Bolečine ob uriniranju

Pri moških
– Majhne količine bistrega ali motnega, sluzavega izcedka iz sečnice
– Oteženo in neenakomerno izločanje urina
– Srbenje in pekoč občutek pri uriniranju
– Bolečine in otekanje obmodka

Kako se bolezen diagnosticira?
Zdravniki za preverjanje prisotnosti te okužbe uporabljajo različne teste. Verjetno vam bodo pri pregledu vzeli vzorec iz sečnice (moškim) oziroma iz materničnega vratu (ženskam) in ta vzorec potem poslali v laboratorijsko analizo. Obstajajo pa tudi drugi načini preverjanja vzorca urina za ugotavljanje prisotnosti bakterij.

Potek zdravljenja
Če imate klamidijo, vam bo zdravnik predpisal peroralni antibiotik, običajno azitromicin ali doksiciklin. Sestavni del terapije je tudi medicinska obravnava vašega spolnega partnerja, da bi preprečili ponovno okužbo in nadaljnje širjenje bolezni. Z zdravljenjem naj bi se okužba odpravila v največ dveh tednih. Pomembno je, da ne prenehate jemati predpisanih zdravil, čeprav se morda že pred tem počutite bolje. Ženske s hudo okužbo lahko zahtevajo bolnišnično zdravljenje, intravensko odmerjanje antibiotikov in zdravila proti bolečinam. Po zaključeni terapiji z antibiotiki bi morali na ponovno testiranje, da se prepričate, ali je okužba odpravljena. To je zlasti pomembno, kadar niste prepričani, ali je vaš partner opravil terapijo. Ne imejte spolnih odnosov, dokler niste popolnoma prepričani, da niti vi niti vaš partner nista več okužena.

Kaj se zgodi, kadar klamidija ni zdravljena?
Z nezdravljeno okužbo tvegate resne zdravstvene posledice. Pri ženskah nezdravljena okužba lahko povzroči medenične vnetne bolezni, ki lahko poškodujejo sluznico maternice in jajcevodov. Okužbe maternične sluznice pogosto povzročajo nepravilne krvavitve in neplodnost. Bakterijska okužba jajcevoda pa lahko vodi v trajne poškodbe, razvoj zarastlin v medenici in zamašitev jajcevoda, kar lahko vodi v zunajmaternično nosečnost in neplodnost. Mogoči so resni zapleti v nosečnosti: spontani splav, okužba posteljice zarodka, prezgodnji porod ali okužba z matere na novorojenčka (možna so vnetja očesne veznice, pljučnica, okužbe nosu in žrela, slepota). Klamidija se pogosteje prenaša na plod kot drugi spolno prenosljivi organizmi.

Pri moških klamidija v več kot polovici primerov povzroči motnjo, imenovano nespecifični uretritis (okužba sečnice), ki jo spremlja rahel izcedek iz sečevoda in blage težave pri uriniranju ter morebitna rdečina in vlažnost na skrajnem koncu glavice penisa. Kronična faza lahko vodi v zaplete, kot so vnetje prostate, vnetje danke ali vnetje nadmodka, v nekaterih primerih pa celo v neplodnost.

Bolje preprečiti kot zdraviti
Da bi zmanjšali tveganje okužbe:
– Pravilno uporabite mehansko zaščito vsakič, ko imate spolne odnose
– Omejite število spolnih partnerjev
– Spolna abstinenca ali spolnost le z osebo, za katero ste prepričani, da ni okužena
– Če menite, da ste okuženi, se izogibajte spolnim stikom in obiščite zdravnika

Kakršenkoli simptom, kot je izcedek, pekoč občutek pri uriniranju, nenavadna ranica ali izpuščaj, je signal za morebitno okužbo. Če imate potrjeno diagnozo klamidije, bi morali o tem obvestiti vse svoje potencialne spolne partnerje, da se tudi oni posvetujejo s svojim zdravnikom. Mnogi zdravniki ljudem z več spolnimi partnerji priporočajo, da se redno, tudi če nimajo simptomov, testirajo na prisotnost bakterije chlamydia.