"Pri zdravniku je treba vztrajati, naj vas jemlje resno in naj vam ob morebitnem sumu da napotnico," svetuje predsednica Društva onkoloških bolnikov Slovenije Marija Vegelj Pirc. Po njenih navedbah v našem zdravstvenem sistemu odkrivanje raka poteka vse prepočasi. "Zaradi prevelike počasnosti nekateri hodijo na samoplačniške preglede," opozarja.

Pomembna je preventiva
"Splošna primarna preventiva za raka in vse kronične bolezni je skrb za lastno zdravje s pravilno prehrano, dovolj gibanja in z obvladovanjem stresnih situacij. Tako je dejala predsednica Društva onkoloških bolnikov Slovenije Marija Vegelj Pirc, ki je posebno izpostavila kajenje, ki je najpogostejši dejavnik tveganja pri pljučnem raku. Po podatkih društva je kar 90 odstotkov vseh bolnikov s pljučnim rakom kadilcev. "Sekundarna preventiva pa je čim zgodnejše odkrivanje, ki je čisto pri vseh rakih zelo pomembno," je opozorila Vegelj Pirčeva. Po njenih navedbah gre v našem zdravstvenem sistemu za odkrivanje raka vse prepočasi.

Dednih je le petina
"Velika večina rakov, okrog 80 odstotkov, se pojavlja po naključju, jasnega vzroka za njihov nastanek pa ne poznamo," pojasnjujejo na onkološkem inštitutu. Preostalih 20 odstotkov rakov je dednih. "Kadar obstaja sum, da gre za dedni rak, se lahko člani družine udeležijo genetskega svetovanja in testiranja, s katerim je mogoče oceniti njihovo tveganje," svetujejo. Družinam z velikim tveganjem priporočajo redne preglede, s katerimi se lahko rak odkrije v
zgodnji fazi, ko so uspehi zdravljenja najboljši.

Pri moških v Sloveniji sta najpogostejša rak prostate in pljučni rak, pri ženskah pa je podobno kot v večini razvitih držav najpogostejši rak dojk, kažejo podatki registra.

Preventiva. Primarna preventiva pomeni preprečevanje obolevanja za rakom in odkrivanje nevarnostnih dejavnikov. Sekundarna pomeni čimprejšnje odkrivanje raka, terciarna pa čim kakovostnejše zdravljenje.

Večja je tudi umrljivost
"V Sloveniji vsako leto za rakom zboli vsak peti prebivalec," opozarjajo na
onkološkem inštitutu (OI). V obdobju med letoma 1996 in 2005 se je obolevnost za rakom v Sloveniji povečala za 40 odstotkov pri moških in 35 odstotkov pri ženskah. Umrljivost se je povečala za 11 odstotkov pri moških in za 14 odstotkov pri ženskah, kažejo podatki registra raka za Slovenijo z OI.

Prepoznajte simptome
Simptomi zgodnjega raka so praviloma blagi in neznačilni, zato jih pogosto pripišemo kakšni drugi bolezni, pravijo na onkološkem inštitutu. Na možnost, da lahko gre za raka, je treba pomisliti ob pojavu katerega od naslednjih opozorilnih znakov: spremembe pri odvajanju vode in blata, rane, ki se ne celijo, neobičajne krvavitve, zatrdline v dojkah ali katerem drugem delu telesa, težave pri požiranju, opazne spremembe kožne bradavice ali pigmentnega znamenja in dražeč kašelj ali hripavost.

Dejavniki za nastanek raka

• Prehranjevanje. Pri uživanju hrane z veliko maščobe in holesterola se dokazano poveča verjetnost za pojav nekaterih vrst raka, zlasti raka debelega črevesa. Nekaj raziskav nakazuje, da k nastanku nekaterih rakov pripomore tudi debelost.
• Kajenje. Kajenje močno poveča tveganje pljučnega raka. Tveganje je večje tudi pri pasivnih kadilcih. Kajenje pipe in žvečenje tobaka sta povezana z rakom ustne votline, jezika, žrela in grla.
• Izpostavljenost. Nevarni so azbest, radon, benzen, visoke doze sevanja in ultravijolični žarki.