Ne glede na razlog se morajo starši resno in premišljeno soočiti z nastalim položajem. Vzroki, da otrok krade, so naslednji:

1. Otrok nima samonadzora
Mali otroci imajo težave s samonadzorom. Če želi otrok nekaj vzeti, obenem pa ve, da kraja ni v redu, si enostavno ne more pomagati, ker še nima dovolj nadzora nad sabo. Otroku morate omogočiti, da dobi, kar želi, vendar na pošten (in primeren) način.

2. Otrokove osnovne potrebe niso izpolnjene
Otroci so popolnoma odvisni od staršev. Otrok, ki čuti, da njegova osnovna potreba ni zadovoljena, bo vzel stvar v svoje roke. Najlažje zanj je, da vzame (odtuji) tisto, za kar misli, da potrebuje. Čeprav starši morda mislijo, da ima njihov malček vse, kar potrebuje, je lahko otrokovo dojemanje potrebe popolnoma drugačno. Če ima na primer otrokov prijatelj žepnino, vaš otrok pa ne, si jo bo morda zaželel. Čutil bo, da mu manjka, pa čeprav mu boste sami kupili vse ali še več od tega, kar bi si lahko privoščil z žepnino. V takšnem primeru se lahko znajde v skušnjavi, da bi ukradel denar, ker želi biti enak ostalim.

3. Otrok potrebuje več pozornosti
Najbrž je najpogostejši vzrok, da otroci kradejo, občutek čustvenega manka v življenju. Otrok, čigar čustvene potrebe niso izpolnjene, se bo v sebi počutil praznega. V poskusu, da bi zapolnil praznino, lahko kakšno stvar ukrade. Otroci, ki kradejo, so pogosto osamljeni ali imajo težave v šoli ali pri navezovanju stikov. Mnogo otrok ne dobi zadostne pozornosti, zato lahko čutijo, da starši niso zainteresirani zanje ali jih nimajo radi. Kraja je način, s katerim izražajo nezadovoljstvo in iščejo zadovoljitev potrebe po pozornosti.

Včasih otroke premamijo vrstniki. © iStockphoto

4. Otrok mora imeti nadzor nad svojim življenjem
Otroci se zavedajo lastne ranljivosti. Če ima otrok težave in izgublja nadzor nad svojim življenjem, lahko ukrade kakšen predmet, da bi vzpostavil občutek nadzora ali pa se uprl zaradi svojega stanja.

5. Pritisk okolja
Otroci so nagnjeni k temu, da se vključijo v družbo ali pripadajo neki skupini. Otrok lahko krade že zgolj iz želje, da bi dokazal svoj pogum, ali pa mora ugoditi zahtevam skupine, ki zahteva, da nov član naredi nekaj vznemirljivega. Zelo pogosto je to tatvina.

Kaj naj storijo starši?
Ko otroka zalotijo pri kraji, mora biti odziv staršev odvisen od tega, ali je bilo prvič ali pa že obstaja vzorec, ki se ponavlja. Pri zelo majhnih otrocih bi morali starši pomagati razumeti, da to ni prav. Če na primer malček v trgovini vzame bonbon, mu lahko starši pomagajo, da ga vrne. Če ga že grizlja, pa ga lahko odpeljejo k blagajni, da se opraviči in plača.

Za šoloobvezne otroke je pomembno, da ukraden predmet vrnejo. Do prvega razreda bi otrok moral vedeti, da kraja ni primerna, in se zavedati posledic takšnega dejanja. Primer: Če otrok pride domov s prijateljevo igračko, za katero je jasno, da jo je vzel brez dovoljenja, bi se morali starši z njim pogovoriti o tem, kako bi se sam počutil, če bi prijatelj vzel nekaj njegovega. Spodbuditi bi morali otroka, da igračko vrne, pojasni, kaj se je zgodilo in se opraviči ter obljubi, da se ne bo ponovilo.

Če gre za najstnika, ga je najbolje usmeriti do pravnih in socialnih služb, kjer mu bodo najbolje pojasnili posledice in vidike kraje. Nadaljnje kaznovanje, še posebej fizično, je nepotrebno in bi lahko otroka razjarilo, tako da bi se lahko lotil novih tatvin. Če se starši ne znajo spoprijeti s položajem, je najbolje, da se po nasvet obrnejo k strokovnjaku.