Razsikava, v katero je bilo vključenih 600 zaposlenih, je pokazala, da jih kar 77 odstotkov ne bi želelo opravljati dela svojih šefov, 60 odstotkov pa jih meni, da dela ne bi zmogli opravljati bolje.

Mladi ambicioznejši
Pričakovano so rezultati med različnimi starostnimi skupinami pokazali malce drugačno sliko, saj si 32 odstotkov zaposlenih, starih od 18 do 34 let, želi nekega dne prevzeti mesto nadrejenega, 43 odstotkov iz iste starostne skupine pa meni, da bi bili na njegovem mestu učinkovitejši.

Starejši so manj prodorni. V šefov fotelj bi se želelo usesti le 24 odstotkov zaposlenih, starih od 35 do 44 let (32 odstotkov meni, da bi delo opravljali bolje), in le devet odstotkov zaposlenih, starih od 45 do 54 let (29 odstotkov meni, da bi delo opravljali bolje).

Moški so raje šefi
Razlike so očitne tudi med spoloma. V celoti gledano je le desetina žensk izjavila, da bi bila pripravljena prevzeti šefovo mesto, medtem ko je bilo med moškimi takšnih 32 odstotkov. Je pa zanimivo, da le nekaj več moških (38 %) kot žensk (30%) meni, da bi bili boljši od svojih šefov.

''Zaposleni, ki so seznanjeni z obveznostmi nadrejenih, mu pogosto niti najmanj ne zavidajo, še posebej v nestabilnih podjetjih ali nestabilnih ekonomskih razmerah. Zaradi tega menijo, da tega dela ne bi mogli opravljati,'' je povedal Dave Willmer iz OfficeTeama. Vendar pa opozarja na pasti takšnih odnosov. Če si zelo malo ljudi želi prevzeti odgovornost, to pomeni, da so tudi vodilni menedžerji prikrajšani za napredek. Zaradi velikega števila zadolžitev nimajo časa za nove izzive in hkrati napredovanje na karierni lestvici. ''Menedžerji morajo zaradi tega med zaposlenimi prepoznati osebo, ki ima željo in pogoje za vodstvene položaje, in se posvetiti njenemu razvoju, da bi lahko nekega dne prevzela njihove dolžnosti,'' poudarja Willmer.