Glede na raziskavo, ki jo je naročila neka nemška zavarovalnica, je vsak peti anketiranec vsaj
enkrat posegel v lekarniško omarico, da bi s pomočjo ''nedovoljenih sredstev'' izboljšal svoje
delovne rezultate. Glede na število nemškega prebivalstva to pomeni, da gre za dva milijona
zaposlenih, ki občasno jemljejo 'doping', tistih, ki to redno počnejo, pa je 800.000.
V raziskavi ni šlo za običajne stimulanse za izboljšanje koncentracije kot so kava, cigareti,
alkohol ali vitaminske tablete, ampak o preparatih, ki se v normalnih okoliščinah dobijo samo na
zdravniški recept, in to za hude zdravstvene težave kot so Alzheimerjeva bolezen, demenca ali
težave s srcem. Posebno poglavje so psihofarmatiki, sploh zdravila proti depresiji. Ilegalna opojna
sredstva, ki niso nikakršna redkost v poslovnem svetu, kot je kokain, sploh niso bila zajeta v
omenjeni raziskavi.
|
|
|
|
Obremenitve zahtevajo žrtve. © iStockphoto
|
|
Avtorji raziskave opozarjajo, da je posebej zanimivo, kako zaposleni sploh pridejo na idejo, da bi z medicinskimi preparati povečali svojo storilnost. V vsakem drugem primeru jim 'doping' svetuje prijatelj ali kolega iz službe, v vsakem tretjem pa kar – njihov zdravnik.
Zaradi tega se je zavarovalnica malce bolj poglobila v to, katera zdravila dobivajo njihovi zavarovanci, in ali je kdaj diagnosticirana bolezen, zaradi katere bi bili do omenjenih zdravil upravičeni. Ugotovitve so bile šokantne, še posebej pri piracitamu, zdravilu za demenco. V 97 odstotkih primerov so zdravilo predpisali osebam brez diagnoze, ali celo tistim, ki ga sploh ne bi smeli jemati.
''Funkcionirati morajo kot ura''
Seveda je bilo raziskovalcem jasno, da so takšni rezultati posledica nekega drugega problema. Hans Dieter Nolting, direktor inštituta IGES, ki je vodil raziskavo, je poudaril, da mnogi zaposleni menijo, da morajo biti v vrhunski formi 24 ur dnevno, dodatno težavo pa predstavlja enostavnost nabave medikamentov prek interneta.
Drago odvajanje
Zdravstvena zavarovalnica DAK meni, da so izsledki katastrofalni, a ne le zaradi trenutnih stroškov za zdravila, ki niso potrebna, ampak predvsem zaradi dolgoročnih stroškov. Še posebej v primeru psihofarmatikov obstaja velika nevarnost odvisnosti, za mnoga zdravila pa raziskave o posledicah učinkov nepotrebnega in dolgotrajnega jemanja niti ne obstajajo.
Tako kot tudi v svetu športa v poslu velja staro pravilo, da nič ni brezplačno. Lahko se 'plača' vnaprej s treningi in pripravami, za katere je treba imeti čas, ali pozneje, ko zaradi dopinga propadejo mnogi vrhunski športniki. Zaradi tega so depresije, napadi panike, živčni zlomi in nevroze najpogostejše psihične motnje, menedžerjev, ki se v določenem trenutku strejo. Njihovo zdravljenje je v takšnih primerih zelo zdravo, plačati pa ga mora zdravstveno zavarovanje.