Zdravljenje. Ob omembi placeba večina pomisli na zavajajočo tabletko, v kateri ni zdravila, a kljub temu učinkuje, kar pravzaprav ni daleč od resnice. Je pa placebo lahko precej več kot to. S tem imenom bi namreč brez težav označili tudi okoliščine zdravljenja in zdravnikov odnos do pacienta, meni Mara Bresjanac z medicinske fakultete v Ljubljani, ki je o tej temi govorila tudi pred nekaj dnevi na novinarski konferenci pred Sinapsino nevroznanstveno konferenco v Ljubljani, v sklopu katere je potekala strokovna delavnica o učinku placeba.

Zaupanje v zdravilo

Placebo ima torej lahko tudi pozitiven prizvok in je nekaj, kar pacienta ne zavaja, temveč mu pomaga. "V smislu izrabe učinka placeba, ki ga spodbuja vzpostavljeno zaupanje v terapevtskem odnosu, so ga zdravniki uporabljali skozi vso zgodovino obstoja poklica," pojasnuje Bresjančeva. "Nekoč so imeli poleg maloštevilnih zdravilnih pripravkov v svoji torbi na voljo predvsem svojo sposobnost, da prepričajo bolnike, da jim bodo pomagali na primer s puščanjem krvi ali obkladki z žganjem."

Danes je medicina zelo napredovala, a vsaj kar se tiče učinka placeba, so nekatere stvari ostale skoraj popolnoma enake. "Čeprav imamo danes, ko je medicina vse bolj znanost in vse manj umetnost, na voljo veliko učinkovitih zdravil in posegov, še vedno velja, da zdravniki, ki ob odmerjanju zdravil tudi učinkovito spodbujajo zaupanje bolnikov in jih angažirajo v procesu zdravljenja, delujejo uspešneje," pravi strokovnjakinja. Nova spoznanja o nevrobioloških mehanizmih učinka placeba po njenih besedah le utemeljujejo to prakso in dodajajo razlago za njeno učinkovitost.