Zbogom, Bafana! Zbogom, apartheid?

Foto: Žurnal24 Nelson in James sta bila dolga leta ujetnika drug drugega in ujetnika Robben Isl
Nelson Mandela, nekdanji prvi demokratično izvoljeni predsednik Južnoafriške republike, je v zaporu preživel 27 let. V naše kinodvorane je prišel film, ki osvetli Mandelov boj za odpravo apartheida.
Oglej si celoten članek

Zbogom, Bafana (Goodbye Bafana) danskega režiserja Billeja Augusta je biografska drama, posneta po spominih Jamesa Gregoryja, dolgoletnega jetniškega paznika Mandele. Leta 1968 štirje milijoni belcev v Južnoafriški republiki vladajo 25 milijonom temnopoltih. Belci so prepovedali kakršnokoli opozicijo temnopoltih, njihove uporne voditelje pa imajo "na varnem" v zaporih.

Junaka zgodbe sta dva: James Gregory (Joseph Fiennes) in Nelson Mandela (Dennis Haysbert). Gregory je tipičen južnoafriški belec, ki ne skriva, da sovraži temnopolte rojake. Ker se je v otroštvu naučil njihovega jezika, ga oblasti skupaj z družino (ženo Glorio je odigrala Diane Kruger) pošljejo na otok Robben blizu Cape Towna, kjer mora v strogo varovanem zaporu paziti na borca za enakopravnost temnopoltih Nelsona Mandelo in vohuniti za njim. Življenje na Robben Islandu je vse prej kot zanimivo – Gloria frizira žene belcev, otroka se dolgočasita. A vseeno se otok zdi oaza miru v primerjavi z nemirnim Cape Townom, kjer se kruto znašajo nad temnopoltimi.

Celo na začetku ambiciozna Gloria se zaradi Jamesa, otrok in tudi nevidne Nelsonove prisotnosti spremeni. © Spletna stran filma

 
Spremeni se skoraj vse
Odnos med Gregoryjem in Mandelo se počasi, a vztrajno spreminja in njun na koncu zelo nevsakdanji odnos (ko ni več jasno, kdo je ujetnik koga) počasi spreminja tudi Gregoryjev pogled na dogajanje v razklani Južnoafriški republiki. Nekoč zagrizen rasist postane prikrit borec za svobodno deželo, v kateri bi imeli temnopolti enake pravice kot belci. In vse bolj ga peče vest.

Drama Zbogom, Bafana pa je tudi zgodba o tem, kako se je dežela na jugu Afrike otepla (ali vsaj poskusila otepsti) apartheida in za svojo vzela demokracijo (čeprav bi verjetno tamkajšnji temnopolti imeli o tem še vedno veliko povedati). Predvsem pa je to zgodba, ki spremlja življenje enega od tistih politikov, ki so zaznamovali drugo polovico dvajsetega stoletja.
Obišči žurnal24.si

Komentarjev 1

Napišite prvi komentar!

Pri tem članku še ni komentarjev. Začnite debato!

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.