Rdeče meso krajša življenje

Da je rdeče meso manj zdravo, je pokazalo že kar nekaj raziskav, letos pa so rezultati raziskave, v kateri je sodelovalo več kot 100 tisoč ljudi in je potekala 28 let, podali konkretne dokaze. V povprečju naj bi tisti, ki rdeče meso uživajo redno, imeli 13 odstotkov več možnosti za zgodnjo smrt od tistih, ki rdeče meso uživajo zmerno. Nevarnost zgodnje smrti se poveča pri tistih, ki pretežno uživajo bolj mastno meso, kot so klobase, salame, slanina …

Še ena dobra o kavi

Enkrat je dobra, drugič ne. Da, novice o kavi so največkrat protislovne, a za verjetno eno od boljših so letos poskrbeli pri New England Journal of Medicine, ko so objavili rezultate največje raziskave o kavi do zdaj. Med drugim so ugotovili, da naj bi skodelica kave na dan pripomogla k manjši umrljivosti zaradi kroničnih bolezni, kot je diabetes. Novica pa naj bi bila dobra tudi za tako imenovane kavne odvisnike. Tisti, ki na dan spijejo kar šest ali več skodelic (ameriške filter) kave, naj bi imeli za 15 odstotkov manj možnosti za zgodnjo smrt kot tisti, ki kave ne uživajo. Možnosti za daljše življenje naj bi povečala tudi ena skodelica kave na dan, in sicer za okoli šest odstotkov.

Zastrupljen riž

Za preplah med ljubitelji riža so poskrbeli pri Consumer Reports, ko so razkrili, da se v izdelkih z rižem skrivajo visoke vsebnosti arsena. Tega so našli v vseh 233 testiranih vzorcih različnih riževih izdelkov, med njimi tudi v otroški hrani, kosmičih in riževih ploščicah. Kosmiči z rižem naj bi vsebovali kar petkrat več arsena od tistih, ki riža ne vsebujejo, ta pa naj bi se v riž "pritihotapil“ med procesom pridelave.

Gen, ki ščiti pred Alzheimerjevo boleznijo

Letos smo končno slišali tudi dobro novico o Alzheimerjevi bolezni. Raziskovalci so identificirali redko mutacijo gena, ki ščiti pred pojavom hude demence. Pravo kombinacijo genov so našli pri APP-genu, ki je predhodno povezan z nizom mutacij, ki sicer povečajo možnosti za pojav Alzheimerjeve bolezni. A v tem primeru mutacija preprečuje kopičenje beljakovin, ki so sicer značilne za pojav Alzheimerjeve bolezni. Čeprav je odkritje velik korak do razumevanja te hude bolezni in dobra vzpodbuda za prihodnje raziskave, pa bo pot do odkritja zdravila še dolga, pravijo raziskovalci.