Z njimi je ˝fotografiral˝ svoje modele, so razkrili znanstveniki v Firencah. Umetnik, danes poznan predvsem po dramatičnem ˝chiaroscuru˝, je uporabljal vrsto tehnik, ki predstavljajo osnovo fotografije, je povedala Roberta Lapucci. Delal je v zatemnjeni sobi, pri čemer je svoje modele osvetlil le skozi odprtino v stropu, je pojasnila Lapuccijeva, sicer profesorica na SACI v Firencah. Kot je povedala, je Caravaggio podobo projiciral na platno, pri čemer je uporabil leče in ogledalo. Fiksiral jo je s svetlobno občutljivimi substancami, uporabil je svinec, pomešan s kemikalijami in minerali, vidnimi v temi, nato jo je s širokimi potezami čopiča zabeležil na platno.

Neverjetno veliko levičarjev

Lapuccijeva je tudi opozorila, da je na Caravaggiovih delih neverjetno veliko levičarjev, kar bi bilo moč pojasniti s tem, da je umetnik na platno prenašal zrcalno sliko. Pozneje je ta anomalija izginila, kar verjetno pomeni, da je izboljšal svoje pripomočke in tehniko prenašanja podobe na platno, dodaja Lapuccijeva.

Sama meni, da je Caravaggio pri tem uporabljal v temi viden prah iz zmletih kresnic, ki so ga sicer tedaj v gledališčih uporabljali za doseganje posebnih učinkov. Ena od pomembnejših sestavin mešanice je bila tudi živo srebro. Kot je znano, daljša izpostavljenost živemu srebru pri človeku povzroči razdražljivost, kar bi lahko pojasnilo Caravaggiovo vzkipljivo naravo, zaradi katere se je leta 1606 prepir, eden med mnogimi, končal s smrtjo njegovega nasprotnika Ranuccia Tomassonija, kar je Caravaggia prisililo, da je zapustil Rim. Uporabo optičnih instrumentov naj bi Caravaggiu predlagal njegov prijatelj, fizik Giovanni Battista della Porta. Umetnik je bil sicer v dobrih odnosih s skupino znanstvenikov, ki jih je zanimal razvoj optike.

Medtem ko je bil Leonardo da Vinci (1452-1519) ˝camero obscuro˝ ali temno sobo opisal, pa je bil Caravaggio prvi slikar, ki jo je uporabil. Lapuccijeva je pri svojih raziskavah sodelovala z britanskim umetnikom Davidom Hockneyjem, ki je leta 2001 v knjigi ˝Secret Knowledge˝ med drugim zapisal, da so Caravaggio in pozneje flamski baročni slikar Anthony van Dayck (1599-1641) ter francoski neoklasicistični slikar Jean Auguste Dominique Ingres (1780-1867) uporabljali optične instrumente pri slikanju. Umetnostni zgodovinarji pa menijo, da teorija Lapuccijeve ni dokazana in da škoduje ugledu umetnikovega genija. ˝Veliko je dokazov, še posebej povedno je, da Caravaggio nikoli ni delal pripravljalnih skic,˝ vztraja Lapuccijeva in dodaja: ˝Tako je zelo verjetno, da si je na ta način pomagal pri slikanju.˝