Zeleno, ki te ljubim zeleno, je napisal španski pesnik Federico Garcia Lorca. In to je verz, ki pride na misel marsikateremu očaranemu obiskovalcu Zelencev.
Lepoto Zelencev je opazil tudi znameniti angleški kemik in fizik sir Humphry Davy, ki je na začetku
19. stoletja med enim svojih potovanj obiskal tudi Slovenijo. Bival je v bližnjem Podkorenu in o
Zelencih zapisal:
"Najbolj se mi je priljubila savska dolina s svojimi slapovi in jezeri. V Evropi ne poznam nič
lepšega." Zelencev skoraj nikoli ni na seznamih največjih naravnih znamenitosti Slovenije.
Jezerce, ki leži skoraj na meji treh držav, je skrito pred pogledi potnikov, ki mimo hitijo po
magistralki. A kdor se ustavi za pol ure, mu ne bo žal.
|
|
|
Zelenci so naravni rezervat od leta 1992. © T. T.
|
| |
Zelenci, ki ležijo le nekaj kilometrov od Kranjske gore, med vasema Podkoren in Rateče, so
bili leta 1992 razglašeni za naravni rezervat in so opredeljeni kot pomembno biološko in hidrološko
območje ter krajinska vrednota. V naravni rezervat so vključeni izvirno jezero Save Dolinke ter
robna močvirja, ki imajo skupaj površino približno 47 hektarjev. Ožje območje, na katerem velja še
strožji varstveni režim, je veliko okoli 28 hektarov. Jezerce polnijo številni izviri vod, ki
pritekajo iz doline Tamar, kjer Sava Dolinka izvira kot Nadiža. Ta nato hitro ponikne, a se vrne na
površje v Zelencih. Vode namreč tu trčijo ob neprepustno moreno nekdanjega planiškega ledenika, ki
je preoblikoval Zgornjesavsko dolino med zadnjo ledeno dobo. Ko se je ledenik umaknil, je za
vršajem, ki so ga nanesli karavanški potoki, nastalo jezero. Sava je nato vršaj počasi prežrla in
Zelenci so ostanek nekoč precej večjega jezera. Ker je jezerska kreda na dnu jezerca porozna, voda
neprestano prihaja na dan v obliki "vulkančkov", kar dokazujejo koncentrični krogi na vodni
gladini. Voda iz jezera steče v strugo, ki se na vzhodu razlije v široko močvirje Blata, struga
Save Dolinke pa nastane pri naselju Podkoren.
Osrednji del Zelencev je nizko barje, z značilnimi šotnimi mahovi in drugimi barjanskimi
rastlinami. Tu gnezdijo mali ponirek, mlakarica in močvirska trstnica, v jezercu pa živi avtohtona
potočna postrv. Jezerce tudi pozimi ne zamrzne - tenka ledena skorjica se naredi le ob obrežju -,
temperatura vode pa je vse leto približno 6 stopinj Celzija.