Poznamo več vrst zelja, pri nas pa uporabljamo predvsem belo in precej manj rdeče zelje. V prehranskem pomenu se bistveno ne razlikujeta, le da rdeče redkeje kisajo za zimo. Zelje je sicer na krožniku vse leto, poleti je to sveže oziroma sladko zelje, pozimi pa kislo. Z divjim zeljem so se prehranjevali že v davnini, šele stari Slovani pa so odkrili postopek kisanja, ki se je ohranil do danes.
Zelje je bogato z minerali in vitamini. Vsebuje kalij, železo, žveplo, baker, natrij, magnezij, po vsebnosti vitamina C pa se lahko primerja z limono. Poleg tega vsebuje tudi vitamin B1, provitamin A, vitamin K, vlaknine, folno kislino, tiamin … Energetska vrednost: 100 g sladkega zelja ima okoli 25 kalorij, 100 g kislega zelja pa 22 kalorij.
Sveže belo zelje premore cel kup zdravilnih učinkov: preprečuje nastanek črevesnega raka, raka na prostati, lajša želodčne razjede, blagodejno deluje na žlezo ščitnico, izboljšuje možganske sposobnosti in koncentracijo, pomirja in zmanjšuje stres, pospešuje celično rast, krepi imunski sistem, pospešuje nastajanje krvi in celično dihanje, pozitivno deluje na spolnost, pomaga pri nespečnosti, pospešuje nastajanje barvil v laseh, pospešuje presnovo ogljikovih hidratov, krepi mišice (še posebej srčno), zmanjšuje raven holesterola v krvi, pozitivno učinkuje pri prehladnih in gripoznih obolenjih ter vnetju dlesni in ustne sluznice, lajša motnje črevesne flore, pomaga pri tegobah s protinom in osteoporozo ter pri boleznih zaradi pomanjkanja joda. Zelje tudi pospešuje presnavljanje estrogena pri ženskah, kar jih varuje pred vrstami raka, ki so povezani s hormoni, kot sta rak dojke in jajčnikov.
Zaradi velike vsebnosti vode in vlaknin daje zelje kljub manjšemu številu kalorij občutek sitosti, zato lahko pomaga pri hujšanju.
Kislo zelje proti mačku
Kislo zelje ima podobne učinke kot sveže zelje. Bakterije in kvasovke, ki so pogoj za kisanje, sicer nekatere snovi dodajo, druge pa odvzamejo. Pri tem je treba omeniti bakterije mlečne kisline, ki ostanejo v zelenjavi in imajo na črevesje vrsto blagodejnih učinkov. Če je zelje pravilno kisano, se v njem razvijejo mikroorganizmi, ki v črevesju preprečujejo proces gnitja in pospešujejo izločanje strupenih snovi. S kislim zeljem marsikdo tudi odganja mačka po prekrokani noči.
Sok iz surovega zelja ni le bogat vir vitamina C, ampak tudi zelo zdravilen napitek, ki lahko pomaga pri zdravljenju razjede želodca in vnetju debelega črevesa. Pomaga tudi proti gastritisu in nespečnosti. Soka iz svežega zelja ne smemo zamrzovati ali pogrevati, da ne izgubi najučinkovitejših zdravilnih snovi. Vedno mora biti svež. Iz zelja lahko pripravljamo tudi poparek proti vnetjem dihalnih poti.
Pri nakupu izbirajte čvrste zeljne glave in ne kupujte že prej narezanega ali prerezanega zelja, saj takšno hitro izgublja vitamin C.
Poleg zdravilnih učinkov pa ima zelje tudi kulinarično vrednost, iz njega pripravljamo sarme, solate, joto … in je dobrodošel dodatek mnogim jedem. Zelje je poceni in obstojno ter lahko dostopno, zato si ga le privoščite. Še posebej v zimskih dneh.