Jan Plestenjak sicer velja za osebo, ki svojega privatnega življenja ne deli rad z javnostjo. Očitno pa je po plošči Osebno le malce popustil.

Objavo (ni lektorirana, op. a.) objavljamo v celoti:

Vedno poslušam očitke s strani medijev, da skrivam osebno življenje zase. Kaj sploh je osebno? Če si čustveno inteligenten človek z odprtimi očmi in srcem, dojemaš vse okoli sebe zelo osebno. In verjamem, da je večina ljudi takih, če ne vedno se jim vsaj na trenutke odprejo vrata sočutja.

Tako se kaj hitro zaveš, da ni linije med osebnim in javnim. Je pa linija med tem, kaj je na mestu odprto deliti z vsemi in kaj ne. Tudi to linijo si vsak nariše sam tam, kjer čuti, da je prav. Seveda pa je nemogoče in nesmiselno popolnoma skriti svoje bistvo pred drugimi saj rezonira skozi življensko energijo, gibe, obnašanje in ustvarjanje.

Sam nikoli nisem ločil mojega osebnega življenja in tistega, ki ga diham kot medijski človek. In če so me kdaj spraševali ali je v meni kdaj dilema če je dekle z mano zaradi mojega uspeha, slave ali pač zaradi mene - preprostega Jana sem jim vedno odvrnil takole: “Ne bi mogel biti z žensko, ki bi oboževala moje delo in vse kar je z njim povezano in me ne cenila kot osebo. In ne bi mogel biti z žensko, ki bi me ljubila kot osebo, obenem pa ne bi cenila mojega ustvarjanja, ker potem enostavno ne bi ljubila mene v celoti - osebno"

Ne obstaja človek osebno, brez njegovega mesta - funkcioniranja med ljudmi. Šele takrat lahko govorimo o celoti. Ljudje smo pač družba najrazličnejših barv in vsaka barva dobi svoj lesk šele takrat ko je poleg nje druga. Ob vsaki pa zasije malo drugače… Brez drugih barv pa je vsaka barva osebno brez imena.