Petinpetdeset odstotkov žensk se zaveda, da je energija draga, in z njo varčuje: ugaša luči, ne uporablja sušilnih strojev, zrači prostore in ne uporablja klime, medtem ko 63 odstotkov mlajših moških, starih med 15 in 29 let, ni energetsko varčnih. Menijo, da je za ekologijo potreben denar, in zato nanjo niso pozorni, je pokazala nedavna raziskava energetske učinkovitosti Slovenije REUS, katere pobudnik in nosilec je agencija Informa Echo. Z energijo varčuje kar 73 odstotkov ljudi, starejših od 30 let, ekološko ozaveščenih je tudi 72 odstotkov poročenih, medtem ko so upokojenci ekološki skeptiki (15 odstotkov) in menijo, da sami težko kaj prispevajo k učinkoviti porabi energije. Motivacija za vsakodnevno varčevanje z energijo je predvsem v prihranku denarja (36 odstotkov), 10 odstotkov varčuje zaradi varovanja okolja, 51 pa zaradi obojega.

Potrošno s toplo vodo
Glede porabe električne energije se sodelujoči v raziskavi sicer niso izkazali za najbolj varčne. Več kot polovica (59 odstotkov) vprašanih je odgovorila, da električne naprave včasih puščajo vklopljene tudi ob neuporabi, medtem ko to vedno počne štiri odstotke vprašanih. Dobra tretjina (35 odstotkov) vprašanih električne naprave po končani uporabi redno izklaplja. Slovenci za ogrevanje bivalnih prostorov v 36 odstotkih primerov uporabljajo fosilna goriva, 38 odstotkov sodelujočih v raziskavi prostore ogreva z obnovljivimi viri energije, 12 odstotkov z električno energijo in 14 odstotkov z daljinsko toploto. Ravnanje s toplo vodo je v gospodinjstvih nekoliko slabše, saj jih tretjina ne zapira tople vode med prhanjem, umivanjem zob ali pomivanjem posode. Klimatske naprave ima nameščenih 16 odstotkov gospodinjstev, večinoma pa jih vklapljajo pri višjih zunanjih temperaturah in z njimi hladijo več prostorov hkrati.

Namen raziskave REUS je predvsem ugotoviti in v času spremljati, v kakšni meri so Slovenci učinkoviti pri rabi energije in uvajanju obnovljivih virov energije. Poleg tega je namen raziskave tudi ugotavljanje, ali bo Sloveniji uspelo doseči zastavljene cilje v okviru energetske politike in izpolniti obljube EU. Tokrat so se raziskovalci osredotočili na stanje bivalnih objektov, na sisteme prezračevanja, ogrevanja in hlajenja v gospodinjstvih, na rabo električne energije za delovanje gospodinjskih naprav in na informiranost o učinkoviti rabi energije.