Trdijo namreč, da bolnikovo pozitivno ali negativno čustveno stanje nima neposrednega vpliva na premagovanje bolezni, kot je rak. Skupina iz univerze v Pensilvaniji je preučevala skupino tisoč bolnikov, ki so obolevali za rakom glave in vratu. V študiji bolnikovo čustveno stanje ni vplivalo na njihovo preživetje, vpliv na to sta imeli zgolj velikost tumorja in stopnja bolezni.

Kljub ne prav vzpodbudni ugotovitvi pa strokovnjaki trdijo, da omenjena študija ne sme odvrniti rakavih bolnikov od borbenega duha. Pozitiven pogled na življenje namreč bolnikom (lahko) pomaga pri premagovanju izčrpavajočih terapij in jim hkrati omogoča nomalno življenje. Iskanje čustvene podpore je zato za rakave bolnike zgolj koristno, čeprav v boju proti bolezni ni ključno. 



Avtor študije James Coyne pravi: "Če si rakavi bolniki želijo psihoterapije ali preživljanja časa v skupini, ki jih podpira in razume njihovo bolezen, jim mora biti ta možnost omogočena. Od tega imajo lahko veliko čustvene in družbene koristi."

"Vendar bolniki ne smejo iskati pozitivnih izkušenj zgolj zato, ker pričakujejo, da si bodo tako podaljšali življenje," še dodajajo strokovnjaki. "Upanje, da se (zgolj) s pozitivnim odnosom bolezen lahko pozdravi, je namreč lažno."

Julia Frater, raziskovalka raka iz Velike Britanije, je povedala: "Ljudje, ki imajo raka, lahko čutijo pritisk, da se morajo dobro spopasti s svojo boleznijo in postopki zdravljenja."
 
Zato želijo znanstveniki z ugotovitvami raziskave povedati, da je nekaj normalnega, če se bolnik ne počuti popolnoma pozitivno. Jasno je, da so ljudje po diagnozi raka zaskrbljeni in potrti, a njihovo čustveno stanje ne vpliva na izid zdravljenja.

Dejstvo je, da v današnjem času vse več ljudi preživi bolezen, kot je rak. Pozitiven odnos do življenja in predvsem volja ŽIVETI je mogoče majhna kapljica v boju z boleznijo, a za nekatere vseeno odločilna. Depresija in strah zagotovo nista dober popotnik za boj proti raku, predvsem pa ne za vrnitev v normalno, zdravo življenje.