Žival, ki jo opisujejo kot nekakšnega križanca med mačko in medvedom, so poimenovali olingito. Ob tem so priznali, da so primerke te vrste že imeli v rokah, a so jih takrat napačno prepoznali oziroma zamenjali z njihovim večjim sorodnikom.

Z leti dokazali, da so nekaj posebnega

Strokovnjaki so se z olingiti srečevali že več let – v živalskih vrtovih, muzejih ter v ekvadorskih in kolumbijskih gozdovih. A doslej so vsakič znova verjeli, da gre za večjega olinga. Ključen namig, da je ta žival vendarle nekaj posebnega, je bilo dejstvo, da se olingiti nikoli niso želeli pariti z olingi. Raziskovalci so ugotovili tudi, da so primerke olingitov zbrali na višjih nadmorskih višinah, kot jih poseljujejo olingi.

Razlike med vrstama so dokončno razkrile analize DNK. Sicer pa raziskovalci ugotavljajo še, da je olingito manjši ter ima drugače oblikovano glavo in zobovje. Njegova oranžnorjava dlaka je v primerjavi z olingovo daljša in gostejša.

V družini rakunov

Nova vrsta z latinskim imenom Bassaricyon neblina je, kot so ugotovili naposled, najmanjši član družine, v katero med drugimi spadajo rakuni. Raziskave so sicer trajale celo desetletje, ugotovitve pa so raziskovalci objavili v spletni reviji ZooKeys. Olingito ima velike okrogle oči in majhne tace, s katerimi se lahko oprijema dreves in celo skače z enega na drugega. Večinoma se hrani s sadjem, a lakoto poteši tudi z žuželkami in nektarjem.

Po velikem odkritju so se raziskovalci odločili preveriti še, ali nova vrsta še živi v naravnem okolju. Olinguito jih ni razočaral 0 našli so ga v meglenih gozdovih zahodnih Andov. Ugotovili so, da je žival dejavna ponoči, da se zadržuje na drevesih in da namesto več mladičev hkrati skoti le enega.

Olingiti sicer ne veljajo za ogrožene, čeprav raziskovalci opozarjajo, da je kakih 42 odstotkov njihovega naravnega habitata že izginilo pod človeškimi rokami.