Na spletni strani gov.si piše, da so davki, carine in druge dajatve, ki jih državljani plačujemo državi, temelj delovanja države, preko katerega vsi financiramo delovanje javnega zdravstva, šolstva, kulture, športa, varnosti in javne uprave, javno infrastrukturo od cest in železnic do telekomunikacijskih, energetskih in drugih objektov.

V večini evropskih držav je obdavčenje progresivno, kar posplošeno pomeni, da višje davke plačujejo tisti, ki zaslužijo več denarja. A razlika med posameznimi evropskimi državami so zelo velike, še posebej, če primerjamo severozahodno in vzhodno Evropo.

Spletno mesto Tax Foundation poroča, da med evropskimi državami OECD povprečna zakonsko določena najvišja stopnja dohodnine v letu 2026 znaša 43,4 %. Najvišja je na Danskem, kjer je 60,5 %, sledita Francija z 55,4 % in Avstrija z 55 %. Najnižje stopnje obdavčenja so na Madžarskem, le 15 %, na Češkem, 23 % in v Estoniji, kjer je obdavčenje 24 %. Razlika med najvišjo stopnjo obdavčenja na Danskem in najnižjo, ki je na Madžarskem, je kar 45,5-%. 

V Sloveniji je najvišja stopnja obdavčenja v letu 2026 kar 50 %, kar nas uvršča na visoko, 8. mesto, za nami je 27 držav OECD iz seznama.

Evropske države, ki niso del OECD, imajo običajno nižje stopnje in obdavčujejo dohodek po enotni stopnji. V Bolgariji in Romuniji je obdavčenje najnižje, le 10 %, sledi Moldavija z 12 %, Ukrajina z 19,5 % in Gruzija, kjer je obdavčenje 20 %.

Za primerjavo: preprosto povprečje skupne najvišje državne in zvezne stopnje dohodnine za 50 zveznih držav ZDA ter Kolumbijo je januarja 2025 znašala 42,14 % pri čemer se stopnje gibljejo od 37 % v državah brez državnega davka na dohodek do 50,3 % v Kaliforniji.

Spremembe v letu 2026

Na Taxfoundation poročajo, da je v letu 2026 več evropskih držav spremenilo svoje najvišje stopnje dohodnine v primerjavi z lani. Danska je dodala še en dohodninski razred za dohodke nad 2,8 milijona DKK (375.000 EUR), s čimer je svojo najvišjo stopnjo zvišala s 55,6 % na 60,5 %. Estonija je svojo enotno stopnjo dohodnine zvišala z 22 % na 24 %, Slovaška pa je svoji lestvici dodala dva davčna razreda, s čimer je svojo najvišjo stopnjo premaknila s 25 % na 35 %. Finska pa je znižala svojo najvišjo stopnjo dohodnine z 51,5 % sna 45 %.

Druge evropske države se bodo morale v prihodnjih letih soočiti z morebitnimi spremembami svojih najvišjih stopenj dohodnine. Avstrija je načrtovani iztek najvišjega davčnega razreda iz leta 2026 prestavila na leto 2030, pri čemer je najvišja stopnja dohodnine ostala pri 55 %, namesto da bi se vrnila na 50 %.

Se vam zdi to pošteno?

V raziskavi Eurobarometer iz leta 2025, v kateri je bilo zbranih več kot 25.000 odgovorov, so med državljani Evropske unije preverjali, če se jim zdi obdavčenje v njihovi državi pošteno. Vprašali so jih: "Ali ljudje v vaši državi plačujejo davke sorazmerno s svojim dohodkom in premoženjem?"

71 % vprašanih Evropejcev meni, da plačujejo davke proporcionalno glede na prihodek in premoženje. 

Od teh 71 % jih 20 % meni, da je obdavčenje večinoma pravično, 51 % vprašanih pa se s tem delno strinja. 24 % sodelujočih je mnenja, da obdavčenje ni niti malo pravično, 5 % pa nima mnenja.

Razlike med državami ogromne

V celotni EU je vsak peti anketiranec dejal, da trditev, da ljudje v njihovi državi plačujejo davke sorazmerno s svojim dohodkom in premoženjem drži 'v veliki meri'. Delež ljudi, ki so tako odgovorili, se giblje od le 8 % v Latviji do 38 % na Finskem.

Vsaj trije od desetih ljudi v Luksemburgu (36 %), na Danskem (32 %), v Avstriji (32 %), na Malti (31 %), v Nemčiji (31 %) in Grčiji (30 %) prav tako menijo, da ljudje v njihovih državah plačujejo davke "v veliki meri" sorazmerno s svojim dohodkom in premoženjem.

V Sloveniji se 13 % vprašanih zelo strinja s trditvijo, da pri nas plačujejo davke sorazmerno s svojim dohodkom in premoženjem, 51 % se s tem strinja do neke mere, 32 % meni, da trditev niti malo ne drži, 4 % vprašanih pa je brez mnenja.

Približno eden od štirih prebivalcev EU (24 %) meni, da državljani v njihovi državi 'sploh ne' plačujejo davkov pravično, sorazmerno s svojimi dohodki in premoženjem. V štirih državah se s tem mnenjem strinja skoraj polovica vprašanih: Madžarska (50 %), Hrvaška (48 %), Estonija (47 %) in Bolgarija (46 %). Nasprotno pa dve nordijski državi, Danska (7 %) in Finska (10 %), beležita najnižjo zaznavo 'sploh ne', obe pod 10 %.

Morda vas zanima tudi:

• Nov standard na delovnem mestu, ki se splača
• Nizki stroški, dobre plače: Kam v Evropi po novo kariero?
• Tako vas ogoljufajo z mamljivo ponudbo službe

dezurni@styria-media.si