Na področju dela in zaposlitev se pojavlja nov trend, za katerega v Gallupovi raziskavi ugotavljajo, da se po njem ravna več kot polovica delovne sile v ZDA. Imenuje se tiha odpoved ali v angleškem izvirniku quiet quitting. 

Investopedia definira ta izraz kot izpolnjevanje minimalnih zahtev na delovnem mestu in izogibanje vlaganju dodatnega časa, truda ali navdušenja, kot je to nujno potrebno. Po domače povedano v ljudskem reklu zaposleni "delajo po liniji najmanjšega odpora", tako da delovnega mesta dejansko ne zapustijo in še naprej prejemajo plačo. 

Ob prebiranju člankov, komentarjev in raziskav na to temo lahko opazimo, da sta obravnava in razumevanje tihe odpovedi precej različna in na spektru variirata od tega, da zaposleni kakovostno delajo, vendar se držijo mej v smislu, da ne delajo nadur in se prostovoljno ne javljajo za dodatno delo in prevzemanje odgovornosti, do tega, da manipulirajo, ustvarjajo lažen vtis zaposlenosti, medtem ko hodijo na večurna kosila, igrajo igrice na telefonu, uporabljajo vnaprej pripravljene, zavajajoče odgovore, odkrito lažejo in delodajalcu celo namerno povzročajo škodo. 

Tiha odpoved za nekatere pomeni, da ne prevzemajo dodatnega dela, za druge pa izogibanje delu, laži in manipuliranje.

Nekdo je zapisal: "Ne razumem povsem tega, da narediš samo to, kar je potrebno, to se meni sliši kot ravnovesje med delom in zasebnostjo. Tiha odpoved bi bila zame, če ne bi maral službe in bi mi bilo zanjo vseeno, pa bi jo vseeno obdržal le dokler ne najdem druge."

Podobno razmišlja še en komentator: "Jaz pa bi to imenoval izpolnjevanje pričakovanj. Če delaš več od tega, potem izgubljaš čas in denar. Meni se to zdi kot postavljanje zdravih mej. Ravnovesje je ključno."

Zakaj pride do odločitve za tiho odpoved?

Na internetu je dostopna poplava tem na temo tihe odpovedi, v kateri se je prepoznalo veliko delavcev po vsem svetu, in delijo svoje izkušnje in poglede na delo. 

Mnogi zaposleni so izgubili motivacijo in zavzetost, ker so bili zavrnjeni v napredovanju ali povišici, za katero se jim je zdelo pošteno, da bi jo dobili. 

"K tihi odpovedi me je spodbudilo to, da sem zaprosil za povišico, ki so mi jo zavrnili, potem so začeli zaposlovati nove osebe in jim dodelili višje plače z manj odgovornostmi," je zapisal komentator na Reddit.com.

Počuti se izkoriščena: "Vedno sem bila znana po tem, da sem izjemno delavna, na kar sem zelo ponosna, vselej sem bila pripravljena pomagati. V zadnjih nekaj letih pa so mi lagali in me zavajali glede povišic in podobno, zato sem izgubila tisti del sebe, ki uživa v pomoči drugim, in zdaj nočem storiti ničesar dodatnega za nikogar."

• Morda vas zanima tudi, kaj se bo zgodilo s plačami in zaposlitvami do konca leta 2025.

Nekateri pa so službo jemali zelo osebno in se soočali s škodljivimi vplivi stresa na zdravje. Mnogi opažajo, da sta jim distanca, ki so jo razvili do dela, in postavljanje jasnih mej, pomagali pri tem, da so bolj mirni, imajo več energije, obenem pa jih sodelavci in nadrejeni bolj cenijo.

Foto: Profimedia Ženska ima v rokah kup papirjev v pisarni

Oglasil se je komentator, ki opaža pozitivne učinke na zdravje: "Tiha odpoved je drastično znižala raven stresa, s katerim se soočam dnevno."

Maščevalni, škodljivi, manipulativni

Nekateri predlogi pa so nadvse podli in spodbujajo k širjenju laži. 

Izmisli si tragičen dogodek: "V službi razširi govorice, da ti je bližnja oseba umrla. Nihče od sodelavcev se ne bo čudil, zakaj se čudno vedeš, in ti nalagal dodatnega dela."

Pozivajo celo k lažem, vezanih na zdravje: "Pretvarjaj se, da si si resno poškodoval glavo."

Ustvarjajte vtis, kot da ste zaposleni: "Pretvarjajte se, da je delo, ki ga opravljate, najtežja naloga na svetu, ki je izjemno stresna, in ste edina oseba, ki jo lahko opravi. Tudi če v resnici za to potrebujete le 5 minut, naj traja 2 uri."

• Preberite tudi: Kaj bi počeli Slovenci, če bi imeli neomejeno količino denarja?

Kakšni so učinki?

Pozitivni so vezani predvsem na tiste, ki pod izrazom tiha odpoved razumejo kakovostno opravljanje del v okviru pričakovanj in dogovora z delodajalcem, pri čemer znajo jasno postaviti meje in cenijo svoj čas.

Foto: Profimedia služba, delo, moški, pisarna
"Tiho odpoved sem dal pred pol leta. In veste kaj? Imam isto plačo in uživam isti ugled, dobim isto priznavanje," je zapisal en uporabnik.

Dobil je povišico: "Dvakrat sem napredoval, odkar se ne sekiram toliko, delam manj, a to kakovostno in se trudim, da nadrejenim ne povzročam težav."

Izgubila je službo: "Pri nas pa delodajalci to zelo hitro opazijo. Če ne dajemo največ od sebe, potem nam preostane samo odpoved."

Je prevelika zavzetost lahko negativna?

Oglasilo se je veliko uporabnikov po vsem svetu, ki so bili v službi na začetku zelo zavzeti, polni energije in entuziazma, a so ugotovili, da jim tako nalagajo le še več dela, so preutrujeni in niso zares cenjeni. 

Tako se spominja eden od komentatorjev: "Točno tak sem bil štiri leta v svoji prvi službi, ampak to je prispevalo le k veliki količini stresa in občutku odgovornosti brez posebnega pozitivnega učinka, saj sem čez čas dojel, da prevzemam nase delo oziroma nedelo sodelavcev."

Nekdo je zapisal: "Čez čas sem se začel spraševati – koliko od tega dela dejansko pričakujejo od mene in koliko si nalagam sam? Spoznal sem, da se kar naprej javljam za dodatno delo, sem namreč sposoben narediti veliko stvari dobro in natančno, ampak za kakšno ceno?"

Kako zavzeti smo Slovenci v službi?

Na Inštitutu Gallup izvajajo največjo raziskavo o stanju na svetovnem trgu dela, v katero so vključili več kot 160 držav. 

Rezultati za leto 2025 so pokazali, da imajo evropski delavci v primerjavi s svetom najnižjo stopnjo zavzetosti (vključenost zaposlenih in njihova navdušenost nad delom), obenem pa se počutijo najmanj osamljeni in jezni. Gallupovi raziskovalci beležijo tudi padec v svetovni zavzetosti delavcev iz 23 % na 21 %.

• Več podrobnosti o Gallupovi raziskavi in zaposlenih v Sloveniji. 

dezurni@styria-media.si