Poletne počitnice se bližajo, to pa je tudi čas, ko največ dijakov in študentov vsaj del svojega časa nameni nabiranju delovnih izkušenj in dodatnemu zaslužku. Pisali smo že o tem, kakšne so novosti v študentskem delu, v tokratnem prispevku pa smo e-Študentski servis povprašali o tem, s katerimi službami bodo mladi lahko največ zaslužili in koliko jim bodo plačali zanje. 

Kako mladi najhitreje napolnijo žepe?

Ura dela mladih je ovrednotena za 10 % več kot lani, povprečna urna postavka za študentsko delo je dosegla 9,32 €/h bruto oziroma 8,02 €/h neto, zakon pa določa tudi minimalno postavko, ki znaša 7,34 € bruto poročajo na e-Študentskem servisu. 

Na katerih področjih večina mladih najlažje zasluži največ denarja: 

• poučevanje in inštrukcije: od 15 €/h bruto dalje,
• vaditelji/trenerji plavanja: od 14 €/h bruto dalje,
• računalničarji in programerji: od 14 €/h bruto dalje.

Katera dela ponujajo najvišje urne postavke za mlade:

• digitalni marketing: 20 € bruto, 
• administracija strežnikov, razvoj programske opreme, izdelava aplikacij: od 20 €/h bruto dalje,
• delo v logistiki, projektiranje, marketing: od 19 €/h bruto dalje. 
• delo v zdravstvu, medicinska sestra, bolničar - negovalec, fizioterapija: od 18/h € bruto dalje,
• urejanje prostorov in okolice: 18 €/h bruto,  
• zdravstvena nega: 17,43 €/h bruto, 
• ročna dela: 17 €/h bruto, 
• urejanje družbenih omrežij: 16 €/h bruto,
• snemanje, influencer: od 14 €/h bruto dalje.  

Poleg omenjenih se med boljše plačanimi deli pojavljajo še selitve in vrtnarska dela, ki presegajo 12 €/h bruto, poročajo na e-Študentskem servisu in opozarjajo, da je visoke urne postavke zaslediti tudi v gostinstvu in turizmu, ki pa sta panogi, ki se srečujeta z največjim pomanjkanjem kadra, obenem pa veljajo za študentska dela, za katere se mladi (z izjemo tistih v gastronomskih in turističnih smereh šolanja), ne odločajo radi. Med opravljenimi študentskimi deli je namreč zgolj 7 – 8 % dela v gostinstvu in strežbi, posledično je oglaševana cena del na tem področju visoka. 

Foto: Nik Rovan Študentsko delo

Katere so pravice v študentov in dijakov?

Pri študentskem delu so poleg prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje plačani tudi prispevki za zdravstveno zavarovanje in poškodbo pri delu, zato se strošek dela že skoraj izenačuje z redno zaposlitvijo.

Poleg tega študentsko delo danes prinaša več pravic kot kadarkoli doslej:

• minimalna urna postavka je uzakonjena (trenutno 7,34 € bruto),
• plačan je odmor za malico,
• delovni čas se evidentira,
• mladoletni delavci so posebej zaščiteni,
• veljajo določbe Zakona o delovnih razmerjih o prepovedi diskriminacije, enaki obravnavi glede na spol, o delovnem času, o odmorih in počitkih itd.
• uvajanje mora biti plačano, prav tako oglaševana urna postavka.

Več kot 60 % mladih dela, da bi lahko študirali

Maja 2025 je bila izvedena raziskava Mladi in trg dela, v kateri je sodelovalo kar 7.523 večinoma rednih dijakov in študentov (86 %). Velika večina, dobrih 79 %, je poročala, da se za študentsko delo odločajo zaradi višjega življenjskega standarda, med kar so uvrstili nakup telefona, izlete in izpit za avto. Le odstotku manj (78,1 %) glavno motivacija za delo predstavlja pridobivanje delovnih izkušenj, skoraj dve tretjini vprašanih, kar 60,7 %, pa je v raziskavi navedlo, da bi si težko privoščilo študij brez študentskega dela. V tem kontekstu študentsko delo predstavlja tudi socialni korektiv, ki omogoča mladim šolanje ne glede na socialni status staršev oz. družine.

Mladi v Evropi: skoraj petina ob študiju tudi dela 

Foto: Eurostat Delo mladih v evropi

Profesorji in strokovnjaki so v monografiji Vloga študentskega dela na trgu dela v Sloveniji so ugotovili, da so mladi v starosti od 15 do 19 let v državah članicah EU večinoma vključeni v proces izobraževanja. Statistični podatki kažejo, da se leta 2022 v državah članicah EU 9,6 % mladih žensk in 11,5 % mladih moških v tej starostni skupini ni izobraževalo, pri čemer se njihov delež povečuje s starostjo (v izobraževanje ni vključenih več mladih, ki so stari 18 ali 19 let v primerjavi s tistimi, ki so stari 15 let). Skoraj petina žensk in moških v starostni skupini od 20 do 24 let, ki se izobražujejo, je obenem tudi zaposlenih bodisi za določen ali nedoločen čas oziroma dela za plačilo vsaj eno uro na teden, vendar ta delež s starostjo upade na slabo desetino. Slednje je predvsem posledica tega, da dve tretjini mladih v tej starostni skupini ni več vključenih v proces izobraževanja.

dezurni@styria-media.si