Živimo v času, ko je brezposelnost na rekordno nizkih ravneh, ponudba delovnih mest pa presega povpraševanje. Po domače rečeno – iskalci zaposlitve lahko izbirajo, katero službo bi radi opravljali in če si zelo želijo dela, se lahko brez večjih ovir zaposlijo na primer v strežbi, kjer se soočajo s kroničnim primanjkovanjem delavcev.
V četrtek, 22. 1. 2026, je bilo na portalu MojeDelo.com objavljenih 209 zaposlitvenih oglasov na področju 'Gostinstvo in turizem.'
Še vedno pa je konkurenca visoka za perspektivnejša pisarniška delovna mesta, ki imajo večje možnosti napredovanja. Pri teh ne štejejo le znanja in izkušnje, ampak odločilen faktor pogosto predstavljajo tako imenovane mehke veščine.
Mehke veščine so lastnosti in vedenja, ki jih razvijamo v šoli, življenju in delu. Težje jih merimo, a so pogosto ključne pri zaposlovanju.
Harvard Business Review je pred pol leta objavil prispevek, v katerem navaja, da so v dobi, ko lahko tehnično znanje v nekaj letih postane nepomembno, temeljne veščine pomembnejše kot kdaj koli prej. Sposobnosti, kot so sodelovanje, reševanje problemov in trdna osnova v matematiki, se prenašajo med delovnimi mesti in pomagajo ekipam pri prilagajanju novim izzivom. Ključ do učinkovitega upravljanja s človeškimi viri je dajanje prednosti tem veščinam tako pri zaposlovanju kot pri razvoju zaposlenih. To gradi delovno silo, ki je odporna, se hitro prilagaja in je pripravljena uspevati v nenehno spreminjajočem se okolju.
V Deloittovi raziskavi navajajo, da bo do leta 2030 kar 63 % vseh delovnih mest obsegalo delovne naloge, povezane z mehkimi veščinami, kar kaže na vedno večje povpraševanje po njih.
EURES (EURopean Employment Services) navaja, da bodo v letu 2026 ključne konkurenčne prednosti pri iskanju zaposlitve predstavljale naslednje mehke veščine, ki jih delodajalci najbolj cenijo.
Prilagodljivost
Svet dela je podvržen nenehnim spremembam, zato je dobro, da si iskalci zaposlitve zastavijo vprašanje, kako lahko nadgradijo svoja znanja in spretnosti ter kako le-te predstaviti v prijavah na delovna mesta in življenjepisu. Prilagodljivi ljudje so običajno fleksibilni in odprtega duha ter zlahka osvojijo nova znanja in delovne metode. Spodobnost sprejemanja sprememb pa se ne nanaša zgolj na nove tehnologije, ampak tudi organizacijo, odnose, delovno okolje in podobno.
Čustvena inteligenca
Čustvena inteligenca je sposobnost obvladovanja lastnih čustev in razumevanja čustev ljudi okoli sebe in ima pet ključnih elementov: samozavedanje, samoregulacija, motivacija, empatija in socialne veščine. Ljudje s temi lastnostmi zmorejo razumeti, kako se počutijo drugi, in kako najbolje sodelovati z njimi, da se počutijo cenjeni in spoštovani.
Kritično mišljenje
Na portalu Indeed pišejo, da je kritično razmišljanje ključna kompetenca, ki jo iščejo pri kandidatih. Osebe, ki znajo kritično razmišljati, postavljajo prava vprašanja, so samozavestni in pri sprejemanju odločitev upoštevajo številne vidike ter dobro razmislijo o njihovih posledicah.
Digitalna pismenost
Razumevanje posameznih digitalnih sistemov in njihovega delovanja je dragoceno, ampak daleč bolj pomembno je znanje o tem, kako posamezne sisteme najbolje povezati med seboj, da se dosežejo poslovni cilji. Digitalno pismeni delavci lahko z uporabo tehnologije podjetjem pomagajo, da se prilagodijo novim ciljem. V sklopu programa Digitalna Evropa je bilo vloženih več kot 294 milijonov EUR za podporo pobudam za znanja in spretnosti, izpopolnjevanje in preusposabljanje.
Etična presoja v okolju umetne inteligence
Umetna inteligenca lahko olajša naše delovno življenje, saj nam pomaga hitreje opraviti zelo zapletene naloge, a ne more nadomestiti človeka. Konkurenčna prednost je dopolnitev znanja na področju etike odločanja in razvijanje sposobnost predstavitve svojega razmišljanja drugim.
Morda vas zanima tudi:
Vse prav, a če nimaš papirjev, ne prideš med kandidate. Tu pa je topoglednost našega sistema, ki z nerealnimi še …