Medtem ko se nekateri vrtičkarji na družbenih omrežjih hvalijo z obilnim in zdravim pridelkom paradižnika, drugi vijejo roke in objavljajo fotografije plodov, ki nikakor ne dozorijo, in plodov, na koncu katerih so se pojavili trdi rjavi kolobarji.
Zakaj enim uspeva, drugim ne? Razlogov je več. Paradižnik, ki ne zori ali ima rjave kolobarje, nima zagotovljenih dobrih pogojev. Vrtičkarji so napake lahko naredili že ob sajenju, marsikatero pa naredijo tudi kasneje, ko je rastlina že razvita, plodovi pa bi morali zoreti.
Več vrhov namesto zgolj enega
Prva napaka, ki jemlje energijo, zaradi česar je plodov manj in zorijo slabše, je ta, da rastlini pustimo več vrhov, zaradi česar se zelo razraste. Obilna razrast z obiljem listja pa ne zagotavlja velikega in kakovostnega pridelka. Koreninski sistem rastline je omejen in lahko učinkovito z energijo in hranili oskrbuje le en vrh. Namesto da bi hranila prehajala v plodove, ki se razvijejo na rastlini z enim vrhom, se razporejajo po več stranskih izrastkih, oskrbeti morajo več listov. Zato je plodov na takšni rastlini manj, slabše pa tudi dozorevajo.
Zdaj je prepozno, da bi izrezovali stranske poganjke, ki so že zelo veliki. Napako pa lahko preprečimo prihodnjo sezono, tako da sadiki in kasneje tudi že odrasli rastlini redno odstranjujemo vse zalistke, iz katerih se razvijajo stranski poganjki. Zalistki izraščajo na pregibu glavnega stebla in listov. Odstranimo jih takoj, ko jih opazimo, pa četudi so veliki že 10 in več centimetrov.
Pregosto listje
Veliko listja v času dozorevanja plodov lahko povzroča senčenje in jemanje preveč energije, ki bi jo rastlina morala usmeriti v plodove. Zato je treba liste premišljeno odstranjevati. Porežemo lahko vse liste, ki rastejo pod zadnjo etažo plodov in to takrat, ko so plodovi veliki za oreh.
Premalo listov
Pri odstranjevanju listo ne smemo pretiravati. Če jih odstranimo preveč, se plodovi ne bodo razvijali in dozoreli, saj prav prek listov dobivajo potrebna hranila in vodo. Poleg tega listi plodove ščitijo pred neposrednim soncem in ožigi, uravnavajo pa tudi vlago okrog plodov. Listov oskubljena rastlina se bo začela sušiti in lahko povsem propade.
Zvijanje listov
Z zvijanjem listov se rastlina paradižnika brani pred visokimi temperaturami in prekomernim izhlapevanjem vlage. Hkrati pa so zviti listi tudi znak, da rastlino premalo ali neredno zalivamo. Paradižnik potrebuje precej vode, vsak dan približno štiri litre, ki pa mu jo lahko dodamo tudi na dva do tri dni. Presledki naj bodo enakomerni, zalivanje pa obilnejše.
Zračenje
Paradižnik običajno raste pokrit v visokih tunelih ali rastlinjakih, da je zaščiten pred neposrednim soncem in drugimi vremenskimi vplivi. Poskrbeti je treba, da ima dovolj zraka, ki lahko kroži, zato je treba zagotoviti zračenje. S tem preprečimo tudi pregrevanje.
Paradižnik ne dozori
Če smo rastlinam paradižnika zagotovili vse zgoraj naštete pogoje, a še vedno ne zorijo pri peclju, ko jih prerežemo, pa so v sredini zeleni in trdi, je razlog pomanjkanje kalija. Zaradi vročine rastlina kalija ne more črpati iz zemlje, kjer ga je zagotovo dovolj. Drugi razlog, da iz zemlje ne more črpati kalija, pa je prevelika vsebnost kalcija v zemlji in prekomerno gnojenje s hlevskim gnojem.
Rjave zaplate na koncu ploda
Rjave zaplate na plodovih so znak, da rastlini primanjkuje kalcija. Tudi v tem primeru velja, da plodov, na katerih so se zaplate že razvile, ne moremo rešiti, lahko pa jih z dodajanjem vodne raztopine kalcija preprečimo na plodovih, ki so se šele razvili.
Redno pobiranje plodov
Tudi to je pomembno. Zrelih plodov ne puščamo na rastlini, saj ji le jemljejo energijo, ki bi jo morala usmeriti v rast in zorenje novih plodov.