Po sestanku z načelniki upravnih enot v začetku septembra je minister za notranje zadeve in javno upravo (MZNJU) Franci Matoz napovedal, da bodo morali uslužbenci, ki izdajajo gradbena dovoljenja, drugače tolmačiti oziroma uporabljati 48. člen gradbenega zakona. Vse z namenom, da se izdaja gradbenih dovoljenj pospeši, saj se postopki vlečejo predolgo, tudi več mesecev, v skrajnih primerih celo let.

Po novem torej velja, da so stranski udeleženci, med njimi tudi mejaši, katerih parcele mejijo na parcelo, na kateri je načrtovana novogradnja ali rekonstrukcija, lahko stranski udeleženci, ne pa praviloma, kot je bila praksa do zdaj. Upravne enote so do zdaj mejaše vabile kot stranske udeležence, kar je pomenilo dodatni čas. Še posebej, če so mejaši zaradi različnih razlogov nasprotovali načrtovani gradnji.

Foto: Anže Petkovšek Franci Matoz

Cilj: odločanje v zakonskih rokih

Zakon določa, da mora upravna enota gradbeno dovoljenje izdati v 60 dneh po prejemu popolne dokumentacije, v primeru, ko je potrebno usklajevanje z mnenjedajalci, pa zakon določa rok treh mesecev.

Graditelj postopek lahko skrajša tako, da k zahtevani dokumentaciji za izdajo gradbenega dovoljenja priloži podpise vseh mejašev, da se z načrtovano gradnjo strinjajo. V tem primeru naj bi upravna enota gradbeno dovoljenje izdala v 30 dneh.

Ker veliko upravnih enot teh rokov ne izpolnjuje, sta se Matoz in ministrica za okolje in prostor Polona Rifelj strinjala, da se iz postopka izločijo stranski udeleženci, torej tudi mejaši, če ti ne morejo izkazati pravnega interesa.

To naj bi postopke skrajšalo, vendar na MNZJU nimajo analize ali ocene, za koliko naj bi se postopki v resnici skrajšali, odgovarjajo le, da zasledujejo cilj, "da bi se v postopkih izdaje gradbenih dovoljenj odločalo v zakonsko predpisanih rokih ter da bi se skrajšali zaostanki na upravnih enotah." Hkrati pa dodajajo, da "na dolžino postopka vsekakor vpliva več različnih dejavnikov".

Foto: Anže Petkovšek Polona Rifelj

Krog stranskih udeležencev se ne sme širiti

Ministrstvo smo vprašali tudi, kako bo, kar se tiče stranskih udeležencev, postopek na upravni enoti potekal v praksi in kako novo tolmačenje 48. člena vpliva na nekatera določila drugih zakonov.

Samo dejstvo lastništva sosednjega zemljišča ali mejaštva ne zadošča za priznanje položaja stranskega udeleženca, zato se jim bo položaj stranskega udeleženca priznal le izjemoma, pravijo na ministrstvu in dodajajo, da so "upravne enote prejele navodilo, da se status stranskega udeleženca prizna osebam, ki izkažejo konkreten, neposreden in pravno varovan interes ter verjetnost vpliva nameravane gradnje na pravice ali pravne koristi posameznika. Pri tem pa morajo skrbno razlikovati med pravno koristjo in zgolj dejanskim ali splošnim interesom".

Upravni organi so dolžni preprečevati neupravičeno širjenje kroga stranskih udeležencev, saj bi bilo takšno ravnanje v nasprotju z namenom GZ-1, ki je zagotoviti učinkovito, hitro in zakonito odločanje v postopkih izdaje gradbenih dovoljenj, še dodajajo.

Seznanitev z načrtovano gradnjo

Ali bo nameravana gradnja vplivala ali ne na mejaše, bodo, kot izhaja iz dopisa, ki sta ga upravnim enotam poslala Matoz in Rifelj, upravni organ ugotavljal na "podlagi projektne dokumentacije in drugih uradnih podatkov."

Pri tem izrecno poudarjata "v kolikor je nameravana gradnja skladna s prostorskim aktom se sosedov mejašev ne vabi v postopek, niti se jim ne priznava pravice udeležbe v postopku".

Tako je tudi vprašanje, kdaj bo mejaš sploh seznanjen z načrtovano gradnjo, odveč, saj bo o tem, ali gradnja nanj vpliva ali ne, odločal referent na upravni enoti. Če bo presodil, da mejaš nima pravnega interesa, ne bo stranski udeleženec, s tem pa tudi ni potrebe, da je z načrtovano gradnjo seznanjen.

Z načrtovano gradnjo bo seznanjen le mejaš, za katerega bodo na upravni enoti presodili, da lahko izkaže pravni interes. "V primeru dvoma organ zahteva, da pisno ali ustno na zapisnik obrazloži svojo pravno korist," še pravijo na ministrstvu.

Kaj pa skrajšani postopek s soglasji 

To pomeni, da tudi 9. člena zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ki pravi, "preden se izda odločba, je treba dati stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo (zaslišanje stranke)," ne moremo več brati dobesedno.

Na ministrstvu pojasnjujejo, da je gradbeni zakon materialni predpis, ki ureja pogoje za graditev objektov in ponovno poudarijo, kdo in kdaj je lahko stranski udeleženec v postopku izdaje, ZUP pa "kot splošni procesni predpis ureja temeljna postopkovna pravila za vodenje upravnih postopkov".

Na vprašanji, kaj novo tolmačenje 48. člena pomeni za skrajšan ugotovitveni postopek izdaje GD in ali so podpisane izjave stranskih udeležencev sploh še smiselne, če pa jih UE tako ali tako ne bo vabila kot stranske udeležence v postopku, pa odgovarjajo: "Če oseba nima položaja stranke ali stranskega udeleženca, ne more podajati izjav v upravnem postopku".
 
A hkrati dodajajo, da je za pospešitev upravnega postopka investitorju dana možnost, da priloži pisne izjave stranskih udeležencev, da se strinjajo z nameravano gradnjo.

Kaj preostane mejašu

Pomembno vprašanje je tudi, kaj bo preostalo mejašu, ki mu ni bil priznan status stranskega udeleženca, bo pa na primer, med gradnjo ugotovil, da ta posega v njegove pravice in pravne koristi. Na ministrstvu odgovarjajo, da možnost pritožbe obstaja, ob tem pa navajajo le dva člena ZUP.

Iz enega od teh izhaja, da v primeru, ko oseba, ki bi morala biti udeležena kot stranski udeleženec, ni dobila odločbe, lahko zahteva vročitev in nato vloži pritožbo, če iz okoliščin izhaja, da za izdajo odločbe ta oseba ni vedela oziroma iz okoliščin ni mogla sklepati, da je bila odločba izdana. Če pristojni organ ne ugodi zahtevi za vročitev odločbe, zahtevo s sklepom zavrže. Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Prav tako obstaja možnost uporabe izrednega pravnega sredstva – obnove postopka, še pravijo na ministrstvu.

Iz tega lahko sklepamo, da bo mejaš, ki bo med gradnjo ugotovil, da so kršene njegove pravne koristi, pravni interes moral dokazovati naknadno, kar bo bistveno težje.

Niste projektanti

Minister Matoz je upravnim enotam poslal še en dopis, v katerem opredeljuje poenotenje prakse oziroma obvezne usmeritve. V njem med drugim navaja, da pristojni upravni organ v postopku ugotavlja izpolnjevanje pogojev, določenih z veljavnimi predpisi, pri čemer svojo presojo opira na DGD, predpisana mnenja ter druga dokazila. "Pri presoji DGD upravna enota ne prevzema vloge projektanta, revidenta ali mnenjedajalca, temveč v postopku le preverja, ali predložena dokumentacija izkazuje izpolnjevanje zakonsko predpisanih pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja".

To pomeni, da se upravi organ pri odločanju o izdaji gradbenega dovoljenja "ni dolžan spuščati v presojo tehničnih in strokovnih rešitev, predstavljenih v DGD, saj so za njihovo strokovno ustreznost odgovorni projektant ter drugi za to pristojni udeleženci pri graditvi".

Dodatna dokazila le s pravno podlago

Organ tako od vlagateljev ne sme zahtevati dodatnih dokazil ali dopolnitev, kadar za to ni jasne pravne podlage. "Uradne osebe so dolžne voditi postopke hitro, učinkovito in ekonomično ter preprečevati nepotrebno podvajanje preverjanj dejstev in okoliščin, ki so že ustrezno izkazane s predpisanimi dokazili".

Opozori tudi na to, da se dopolnitev vloge zahteva le v obsegu, ki je nujno potreben za ugotovitev dejanskega stanja in za zakonito izdajo odločbe.

Poudari še roke, v katerih morajo delovati, če vloga ni popolna. "V primeru, da ni predložena vsa dokumentacija, ki jo predpisuje zakon in podzakonski predpisi mora organ v roku 8 dni od prejema vloge zahtevati dopolnitev. Rok za dopolnitev ne sme biti daljši od 15 dni. V primeru, da vloga ni dopolnjena, se s sklepom zavrže".