Medtem ko gredice na zelenjavnem vrtu januarja praviloma še počivajo, in tako naj ostane tudi februarja, se vrtičkarji že pripravljamo na novo sezono. Ker se bomo najprej spoprijeli s setvami tako za vzgojo sadik kot s setvami na prosto, je seveda prva naloga izbira kakovostnega semena.

Lansko seme in test kalivosti

Preverimo seme, ki nam je ostalo od lani. Uporabno bo, če ni starejše od treh let, če je bilo dobro zaprto in pospravljeno v temnem in suhem prostoru. A tudi to še ni zagotovilo, da bo dobro kalilo, zato naredimo preprost test kalivosti.

Na več slojev vlažnih papirnatih brisač natrosimo nekaj semena, ki ga prekrijemo s še eno vlažno brisačko, vse skupaj pa pokrijemo z jedilno folijo, ki bo zadrževala vlago. Da bo seme lahko kaliko v temi, vse skupaj prekrijemo še s časopisnim papirjem ali kuhinjsko krpo. Čez nekaj tri do štiri dni preverimo, koliko semen je vzklilo.

Primerna kalivost semena je 90 odstotkov, vendar lahko uporabimo tudi seme, ki ima nekoliko nižjo kalivost, a ta naj bo vsaj več kot 60-odstotna. V tem primeru seme sejemo bolj na gosto, če ga bomo uporabili za vzgojo sadik, pa ga uporabimo več, kot želimo sadik. Lahko pa se odločimo tudi za nakup novega.

Med vzorci tudi mrtvo seme

Izkušnje preteklih let, predvsem pa poročila fitosanitarne inšpekcije, ki vsako leto preverja skladnost semen na prodajnih policah, kažejo, da je treba biti tudi pri nakupu previden. Rezultati namreč niso ravno spodbudni, saj so v zadnjih dveh letih ugotovili, da kar četrtina semen ni neskladnih, razlog pa je prav slaba kalivost.

Foto: Profimedia seme V lanskem nadzoru so pregledali 54 vzorcev semen zelenjadnic in kar pri 15 ugotovili neskladnost, kar pomeni, da skoraj 28 odstotkov vzorcev ni odgovarjalo pričakovanjem. Najslabše so se pri tem odrezali vzorci semena solate, kar sedem od 18 vzorcev ni imelo ustrezne kalivosti, bila je pod 10 odstotki, od tega je bila pri štirih vzorcih kalivost nič, ali kot so navedli inšpektorji, seme je bilo mrtvo.

Mrtvo seme je bilo tudi v vzorcu peteršilja, v enem vzorcu motovilca, kalivost pod 10 odstotki pa so odkrili tudi v vzorcih korenčka in radiča. Slabo, a hkrati bistveno boljšo kalivost od omenjenih vzorcev so imeli tudi vzorci cvetače.

Ključni dejavnik, ki vpliva na kalivost, je po navedbah fitosanitarne inšpekcije starost semena. Na kalivost pa slabo vpliva tudi izpostavljenost neposredni svetlobi, previsoke temperature in vlaga, še dodajajo.

Zato vse potrošnike pozivajo, naj bodo pri nakupu semena pozorni. Trgovci se seveda želijo znebiti zalog, zato v ponudbi lahko najdemo tudi seme, ki je tik pred iztekom roka oziroma je bilo pakirano pred tremi leti. Obvezno je treba pogledati datum pakiranja, seme naj bo staro največ dve leti, še boljše pa, če je bilo pakirano v zadnjem letu. Preveriti je treba tudi datum izteka roka, pri čemer se je pakiranjem, ki imajo na primer rok do sredine in tudi do konca letošnjega leta bolje izogniti, saj je verjetnost, da kalivost ne bo zadostna, večja.

Pri izbiri semena preverimo še nekaj drugih lastnosti. Na primer ali je bilo seme tretirano ali ne, ali je pridelano konvencionalno, ekološko ali biodinamično. Zanima nas lahko tudi, ali je avtohtono ali tuje. Več o teh lastnosti in zakaj so pomembne, lahko preberete tukaj.

Prve setve za vzgojo sadik in na prosto

Poglejmo še, katero seme bomo potrebovali najprej. Za vzgojo domačih sadik najprej sejemo por, peteršilj in gomoljno zeleno. Z vzgojo sadik drugih zelenjadnic pa lahko počakamo do začetka februarja.

Na prosto ne bomo sejali še ničesar, v rastlinjake pa lahko sejemo motovilec, solato in rukolo.

Por, peteršilj in gomoljna zelena imajo daljše razvojno obdobje od enega in pol do dva meseca, zato jih za sadike sejemo že konec januarja, saj jih bomo na prosto lahko presajali že v prvi polovici marca.

Foto: Profimedia sadike Listni peteršilj sejemo v lončke ali v multiplošče z večjimi razdelki. V vsakega damo več semen in pokrijemo s tanko plastjo substrata. Dokler ne vzniknejo, naj bodo na temperaturi okoli 25 stopinj Celzija, potem temperaturo znižamo ali pa jih prestavimo v hladnejši prostor in na svetlo. Pikiranje ni potrebno, na prosto bomo marca presadili kar cel grmiček iz posameznega lončka ali razdelka.

Tudi por sejemo v multiplošče, ki naj imajo manjše razdelke kot tiste, kamor sejemo peteršilj. V vsak razdelek damo le po eno seme, saj tudi pora ne bomo pikirali, temveč ga bomo na prosto sadili, ko bo rastlina velika približno 15 centimetrov.

Por naj bo do vznika na nižji temperaturi in v temi, približno 15 stopinj Celzija, potem pa plošče postavimo v še za pet stopinj bolj hladen in svetel prostor.

Foto: Profimedia setev za sadike Sadike gomoljne zelene lahko vzgajamo v prostoru s peteršiljem, saj tudi te potrebujejo do vznika višjo temperaturo. Sejemo jih v platoje, prvi kalčki pa se pojavijo po 14 do 20 dneh. Ko jih opazimo, plato prestavimo na svetlo, ko pa se razvije prvi prav list, jih prestavimo v hladnejši prostor (od 18 do 22 stopinj Celzija) ter pikiramo v multiplošče z manjšimi razdelki. Ko ima rastlina štiri do šest stebel, jih presadimo na prosto, običajno sredi marca.

Substrat, v katerega smo sejali, naj bo ves čas vlažen, ne pa namočen. Vodo dodajamo s pršilko. Do vznika naj bodo vsi platoji v temi, ko se pojavijo prvi kalčki, pa jim zagotovimo dovolj svetlobe. Ta naj bo enakomerna oziroma naj sejančke osvetljuje z vseh strani enakomerno, da se rastlinice ne pretegnejo v eno stran. Če to ni možno, je treba platoje redno obračati.