Konec avgusta in septembra je za veliko vrtičkarjev najlepši čas na domačem zelenjavnem vrtu. Če smo do zdaj za vrtnine dobro skrbeli, v tem času pobiramo obilni pridelek paradižnika, jajčevcev, paprike, bučk, buč, režemo poletno solato in tudi že radič, če smo ga sadili dovolj zgodaj, pobiramo tudi por, peso in kar je še zelenjadnic, ki smo jih sejali in sadili ob začetku poletja.

Foto: Profimedia plodovke Hkrati so zdaj temperature nekoliko nižje, zato je delo na zelenjavnem vrtu bolj prijetno, tudi zalivati je treba nekoliko manj. Zelenjavni vrt skratka ponuja veliko zadovoljstva in veselja.

Jesenske setve za zimo in pomlad

A opravila še zdaleč niso končana. Začenja se obdobje, ko bomo predvsem sejali, manj pa sadili, vrtnine, ki jih bomo pobirali pozno v jesen, glede na vse bolj mile zime tudi pozimi, nekatere od njih pa so prezimne.

Sejemo zimske solate, motovilec in špinačo, redkvico, rukolo in blitvo pa tudi tržaški solatnik. Zamudniki pa lahko v teh dneh še vedno posadijo sadike radičev in endivije.

Foto: Profimedia setev solate Ni treba vsega posejati naenkrat, bolje je, če to naredimo postopoma. Prvič motovilec lahko sejemo zdaj, potem v 14-dnevnih presledkih vse do konca septembra oziroma začetka oktobra. Tako nas bo razveseljeval zelo dolgo, tja v prihodnjo pomlad.

Krhkoliste zimske solate sejemo v začetku septembra in kasneje še v začetku oktobra, mehkoliste pa nekoliko kasneje, sredi septembra in sredi oktobra. Ko govorimo o zimskih solatah, mislimo na prezimne sorte, ki jih bomo pobirali spomladi.

Vse setve lahko sejemo na prosto, na prazne gredice, lahko pa na gredice, ki jih še vedno polnita paradižnik in paprika. Predvsem motovilec se bo ob njunem vznožju zelo dobro počutil.

Nasvet za boljšo kalitev semen

Ne pozabimo, da tudi jesenske setve potrebujejo vlago, pri čemer pazimo, da je ni preveč. Prst ne sme biti namočena. To velja tudi za setev, s katero počakamo, dokler vlaga v prsti ni ravno prava. Če jo stisnete v pest, se iz nje ne sme cediti.

Seme bo bolje kalilo, če je dobro sprijeto s prstjo, lahko pa ga tudi zastremo, da nam ga ne pozobajo priči, hkrati pa ga zaščitimo pred še vedno močnimi sončnimi žarki v začetku septembra.

Še posebej to velja za motovilec, ki bo bolje kalil v temi, zato ga lahko na nekaj dni, dokler se ne pojavijo klice, pokrijemo celo s črnim polivinilom.

Gnojenje in škodljivci

Za naštete setve dodatno gnojenje gredic ni potrebno, saj je hranljivih snovi v zemlji dovolj, hkrati pa bi posevke z dodatnim gnojenjem preveč razvadili, zato bodo težje preživeli zimo.

Foto: Profimedia zelenjavni vrt poletje Spomniti se velja, da poru, ki že raste na vrtu, septembra grozi porova zavrtalka. To je muha, katere črvički delajo škodo, zato je treba por zaščititi z agrokopreno, ki jo razpnemo čez loke, saj mu moramo zagotoviti dovolj višine in zraka. Pomaga lahko tudi lesni pepel, ki ga potrosimo okoli rastlin, vendar uspeh ni nujno zagotovljen.

Zemlje ne puščamo gole, to je škodljivo

Kljub novim posevkom lahko nekaj prostora na zelenjavnem vrtu ostane praznega. To ni dobro, sploh pa gredice ne smejo prazne ostati čez zimo. Že jesensko deževje bo zgornjo plast zemlje popolnoma zbilo, svoje čez zimo dodajo še veter in drugi vremenski vplivi, rezultat pa je trda, pusta zemlja, v kateri ni veliko življenja, saj se prekine nastajanje humusne plasti.

Foto: Profimedia zelenjavni vrt Povsem drugače bo, če vse prazne površine, takoj ko se pojavijo, zastremo ali zasejemo z rastlinami za zeleno gnojenje. Jeseni sejemo predvsem facelijo in belo gorjušico. Sejemo v le površinsko prezračena in zrahljana tla, na gredi pa ju, tudi če pozimi pomrzneta, pustimo do pomladi. Takrat ostanke le vdelamo v tla.  

Odločimo se lahko tudi za zastiranje. Prazne grede z 10- do 15-centimetrsko plastjo slame, listja, ali drugega organskega odpada, ki ga imamo na vrtu. Le odpadu trdovratnih plevelov se izogibamo.

V obeh primerih nas bo spomladi pričakala rahla, z razpadlim materialom obogatena zemlja, polna mikroorganizmov in deževnikov, ki so nujni za kakovostno rast. Poleg tega bomo s pripravo zemlje na nove setve in sajenje bistveno manj dela, kot če jih pustimo prazne.