Madeži na fasadi so lahko le umazanija, lahko pa so se po površini razrasle tudi alge. To ni redek pojav, saj je fasada izpostavljena številnim vremenskim vplivom, prahu, izpušnim plinom, smogu ...

Umazana ali listasta fasada je v prvi vrsti predvsem moteča na pogled. Dokaza, da bi bile alge, če so se pojavile na fasadi, škodljive za ljudi, ni. V najslabšem primeru se lahko na površini, prekriti z algami, razvijejo gobe in lišaji, ki pa lahko fasado poškodujejo.  

Čiščenje precej cenejše kot barvanje

Zaradi umazanije in alg je hiša videti zanemarjena, zato se marsikdo odloči za čiščenje fasade, nekateri pa celo za novo barvo zaključnega sloja. Odločitev je vsekakor prepuščena posamezniku, pa vendar je dobro vedeti, da je čiščenje bistveno cenejše kot nov sloj barve. Kot zatrjujejo nekateri ponudniki, je čiščenje tudi do 70 odstotkov cenejše od barvanja. 

Ponudnikov, ki očistijo fasado, je precej, njihove cene pa so od 3,8 do 6 evrov na kvadratni meter fasadne površine. V povprečju je cena 4,5 evra na kvadratni meter. Običajno te cene veljajo do višine osmih metrov, potem pa z višino fasade rastejo. 

Cene so odvisne tudi od tega, ali čistilec uporablja visokotlačno ali nizkotlačno napravo in kakšna čistilna sredstva izbere. Ta pa so odvisna od tega, ali je s površine treba sprati le umazanijo, ali tudi alge. 

Visokotlačni ali nizkotlačni čistilnik

Večina uporablja visokotlačne čistilce, s katerimi z močnimi curki vode, pomešane s čistili, odstranjujejo nesnago. Zaradi moči curka je treba pred čiščenjem preveriti zaključni sloj. Če ta ni poškodovan, naprava pa je uporabljena ustrezno, tako da se z močnim curkom čistilec ne zadržuje predolgo ne enem mestu, bojazni, da bi med čiščenjem poškodovali fasado, ni. Za razpokane fasade, ali celo takšne, ki se že luščijo, pa visokotlačno čiščenje ni primerno. 

Manj agresivno, a kot pravijo ponudniki, zelo učinkovito je čiščenje z nizkotlačnimi čistilniki, pri katerih je moč curka precej manjša. Uporabljajo pa posebna čistilna sredstva, krtače in pršilne šobe, s katerimi odstranijo vso umazanijo. 

Foto: Profimedia čiščenje fasade Razlika med enim in drugim načinom čiščenja je tudi v porabi vode. Visokotlačni čistilniki jo porabijo bistveno več, kot nizkotlačni. Kot so nam povedali, v visokotlačnih čistilnikih pogosto uporabljajo agresivna čistilna sredstva, ki so škodljiva za ljudi in okolje, medtem ko v nizkotlačnih uporabljajo manj agresivna, biološko razgradljiva sredstva. 

Čistimo lahko tudi sami, a pozor

Predvsem pri izbiri sredstev je treba biti pozoren, saj kot pravi eden od ponudnikov, nekatere niso združljiva z zaključnim slojem fasade. Zato priporoča, da se le manjše umazanije, ki je nastala zaradi prahu, cvetnega prahu in podobnih onesnaževalcev lahko lotimo sami. Seveda pod pogojem, da je fasadni sloj brezhiben. 

Če so na fasadi mastni madeži, alge, ali pa če ne vemo, zaradi česa je umazana, je čiščenje bolje prepustiti usposobljenim čistilcem, ki bodo izbrali ustrezno čistilno sredstvo. 

Umazanija in alge se bodo vrnile

Čiščenje fasade pa ne dela čudežev. Umazanija se bo čez čas na površino prijela znova, še posebej, če stavba stoji ob cesti, ali če tik ob njej raste drevo, ki cveti, razlog pa je lahko tudi kak drug. To lahko vsaj delno rešimo z izbiro temnejše barve zaključnega sloja, na katerem se vsaka umazanija ne bo takoj poznala. 

Če pa so fasado napadle alge, pa je težava še večja. S čiščenjem vzroka namreč ne bomo odpravili. V ugodnih pogojih se bodo alge razmnožile ponovno. Idealni pogoji za njihov razvoj je vlaga, cele kolonije pa se razvijejo tudi na umazani površini. 

Alge ljubijo vlago 

Alge se bodo pojavile na stenah, ki so večino dneva v senci, zato se njihova površina, potem ko je bila izpostavljena padavinam, ne bo dovolj hitro sušila. Senčna ni nujno le severna stran hiše, globoko senco, ki preprečuje hitro sušenje površine, lahko meče tudi veliko drevo. 

Počasneje se sušijo tudi stene, ki so izdatno toplotno izolirane, saj izolacija preprečuje prehod toplote iz notranjih prostorov ven, zato je površina na zunanji strani bolj hladna, kot je pri neizolirani hiši. Prav to je razlog, da se alge relativno hitro pojavijo na povsem novih hišah. 

Razmislek že pred gradnjo

Ko je hiša zgrajena, težko veliko spremenimo, le drevo lahko posekamo. Po obodu hiše pa namesto betona ali tlakovcev nasujemo kamenje, od katerega se padavinska voda precej manj odbija na fasado. 

O tem, da bo fasada čim manj izpostavljena namočenju, je treba razmišljati že pri gradnji. Nikakor se ne odpovemo toplotni izolaciji, lahko pa hišo na parceli orientiramo tako, da nobena od sten ne bo ves čas v senci, nekaj pripomorejo tudi napušči in nadstreški, ki ščitijo pred namočenjem. 

Pomembna je tudi pravilna izvedba okenskih polic in roletnih omaric ter kleparskih zaključkov, da na teh mestih ne bo zamakalo.  

katarina.n.mal@styria-media.si