Čeprav se do konca septembra 2026 ne bo plačevala, presežna moč zelo buri duhove. Odjemalci se sprašujejo, kako bodo vedeli, da so ustvarili presežno moč. Pametni merilniki brez nadgradnje ne omogočajo, da bi bil uporabnik obveščen v trenutku, ko je presegel dogovorjeno moč, in bi lahko ukrepal ter izključil katerega od porabnikov elektrike. Za dan nazaj je podatke mogoče videti na aplikaciji mojelektro.si, za večino gospodinjstev pa je edina informacija na računu za elektriko. 

V agenciji za energijo so določili, da morajo biti v času prehodnega obdobja odjemalci o morebitnih presežnih močeh, če so jih ustvarili, obveščeni na računih za električno energijo. Dobavitelji električne energije odjemalce na računih res obvestijo o skupni količini presežne moči v preteklem mesecu ter koliko bi to stalo, če ne bi bilo prehodnega obdobja. Odjemalec pa ne dobi informacije o tem, kolikokrat in kdaj natančno je posamezni presežek nastal niti kolikšna je bila posamezna prekoračitev. Če odjemalec ne ve, kdaj je prišlo do presežnih moči, ne more ugotoviti, zakaj je do njih prišlo in spremeniti navad, kar pa je eden od ciljev ne samo tega obvestila na računu, ampak celotne reforme omrežnine. 

Foto: zajem zaslona račun za elektriko, presežna moč

Zakaj na računih za elektriko ni bolj natančnih podatkov, torej točne ure in datuma ter količine posamezne presežene moči, smo vprašali na agencijo za energijo. Zanimalo nas je, ali so po našem mnenju pomanjkljivo prikazani obračuni samovolja dobaviteljev ali tako določa omrežninski akt. 

"Prikaz je skladen z aktom agencije. Informacije o presežkih v posameznem časovnem bloku in s tem povezanimi stroški podajajo odjemalcu izhodiščno informacijo, na podlagi katere sprejme odločitev glede morebitnega prilagajanja odjema oziroma ukrepov za zmanjšanje teh stroškov," odgovarjajo na agenciji. 

Kdor želi več informacij, naj uporabi Moj elektro

A to, kot rečeno, to ni dovolj za pravo analizo in spremembo navad, s katerimi bi se uporabniki v prihodnje izognili presežni moči. Na agenciji pojasnjujejo, da so pri pripravi akta o načinu izkazovanja informacij na računu za električno energijo in v dodatnem pojasnilu sledili zakonodaji in izstavljenim računom za druge storitve. "Na primer tudi računi za telekomunikacijske storitve imajo naveden skupen znesek, podrobna specifikacija pa je razpoložljiva uporabnikom na operaterjevih aplikacijah."

Tako na agenciji vse odjemalce električne energije, ki želijo podrobnejše informacije o presežnih močeh, napotujejo na spletno platformo Moj elektro. Tam lahko za dan nazaj analizirajo obremenitve omrežja, ki so jih povzročili. Za bolj napredne pa so, kot pravijo na agenciji, "na voljo vsi podrobni merilni in obračunski podatki, z dostopom do podatkov v realnem času na uporabniškem vmesniku pametnega števca oziroma z direktno namestitvijo podredne meritve v razdelilno električno omarico ob uporabi ustrezne aplikativne rešitve."

Podatke lahko zahtevate od elektrooperaterja

Kaj pa odjemalci, ki niso vešči uporabe računalnikov ali celo nimajo dostopa do interneta? Tudi za te imajo na agenciji rešitev. "Navedene možnosti dostopa do podrobnejših informacij so za računalniško manj sposobne ljudi verjetno težavne. Odjemalci, ki so brez interneta ali imajo pri njegovi uporabi omejitve, lahko od elektrooperaterja zahtevajo specifikacijo presežnih moči in z njimi povezanih stroškov v fizični obliki v določenem obračunskem obdobju."

Pa vendar bi lahko bili vsi potrebni podatki na računih, a se na agenciji za to niso odločili. "Glavni vzrok je zagotavljanje preglednosti in preprostosti izdanih računov. Drug vidik je spodbujanje odjemalca k uporabi spletnega portala Moj elektro v smislu ozaveščanja o odjemalčevi uporabi omrežja." Po njihovem mnenju "podatki na računu, četudi podrobni, nikakor ne nadomestijo vizualizacij in interaktivnih prikazov porabe in moči odjema v izbranem časovnem obdobju."

Odjemalci naj bi se z analizo podatkov na portalu Moj elektro učili koncepta dogovorjene in presežne moči, ne da bi jim to povzročilo dodatne stroške, in se ozaveščali o tem, kako obremenjujejo omrežje. "Lahko se zavestno v nekem tednu odločijo in svoje navade spremenijo tako, da električnih naprav ne uporabljajo istočasno. Z medtedensko primerjavo razlik v močeh odjema ugotovijo, koliko jim takšna sprememba navad znižuje moč odjema." 

Lahko pa gredo v nasprotno smer in na primer v najcenejših časovnih blokih (4 in 5), ko je strošek presežkov zanemarljiv, preizkusijo, kakšno konico jim povzroči istočasna uporaba določenih naprav. 

Tretji vidik, zakaj je bolje analizirati podatke na portalu Moj elektro in ne na računu za elektriko pa je, "nujno povezovanje nastalih presežnih moči z uporabo omrežja pred nastopom presežkov ter primerjava obdobij s presežki z enakimi obdobji v primerljivih dnevih v preteklosti, da se ugotovi vzrok (npr. nižja zunanja temperatura, izredna situacija, kot je npr. sušenje prostorov po vzdrževalnih delih, sočasna uporaba več intenzivnih porabnikov elektrike ipd.)."

Presežna moč se sploh ne bo zaračunavala

Na vprašanje, ali bodo med spremembami, ki so jih nedavno napovedali oziroma jih še preučujejo, razmislili tudi o spremembi prikaza in dobaviteljem naložili, da navedejo bolj natančne in jasnejše podatke, ki bodo uporabniku v pomoč pri obremenitvah omrežja in zmanjševanju presežkov, pa na agenciji odgovarjajo: "Agencija preučuje spremembe pri obračunavanju moči. Če bo ostal sedaj uveljavljen koncept, se presežna moč ne bo obračunala tudi po preteku prehodnega obdobja, če odjemalec ne bo spreminjal moči, ki jo določi elektrooperater." 

Torej bo tudi po septembru 2026 presežna moč zgolj informacija, na višino stroškov za omrežnino pa ne bo imela vpliva. 

Poleg tega pa preučujejo tudi možnost prehoda na obračun po doseženi moči. Zdaj se omrežnina za moč obračuna glede na dogovorjeno moč, ki je povprečje treh najvišjih konic v posameznem časovnem bloku, doseženih od novembra do konca februarja. Velja pa šele naslednje koledarsko leto. 

Presežno moč saj naj bi elektrodistributerji skladno s trenutno veljavnim omrežninskim aktom dodatno zaračunali. Presežne moči se je zato prijela oznaka "kazen". "Presežna moč ni kazen, je predvsem varovalka, ki preprečuje, da bi nekdo optimiziral oziroma znižal svoje stroške in pri tem ne bi ničesar spremenil. Če mu ne bi obračunali dejanskih stroškov uporabe omrežja, bi te stroške neupravičeno plačal nekdo drug," odgovarjajo na agenciji za energijo, kjer so omrežninski akt pripravili. 

Hkrati je presežna moč tudi opomnik, da omrežje obremenjujejo čim bolj racionalno, kar pomeni, da se izogibamo preseganju dogovorjenih moči, ki nam jih je določil elektrodistributer. 

Na agenciji so se zato odločili za uvedbo prehodnega obdobja, da se uporabniki navadimo na nov omrežninski sistem, s tem pa tudi na to, kako se presežnim močem izogniti. V obdobju do konca septembra 2026 zato velja, da presežnih moči gospodinjskim odjemalcem ne zaračunajo. A to velja le, če dogovorjenih moči niso spreminjali. 

katarina.n.mal@styria-media.si