V drugi polovici avgusta za nove setve ni ostalo veliko časa. Še vedno lahko sejemo endivijo, nizek fižol za stročje, redkev in repo, če bomo pohiteli tudi korenček in špinačo ter rukolo. Proti koncu meseca pa zimske solate in motovilec. 

Obvezno senčenje in namakanje

Glede na to, da še vedno vztrajajo visoke temperature, je pri setvi treba upoštevati nekaj nasvetov, da bo seme dobro kalilo. 
Predvsem sejemo bolj globoko, zemljo je treba dobro namočiti, obvezno pa je treba posejanim površinam narediti senco. To zagotovimo tako, da sejemo med paradižnike, ki smo jim že porezali spodnje liste, ali pa med visoki fižol. Lahko pa nad gredo razpnemo agrokopreno, vendar naj ta ne bo vodoravno, temveč pod kotom od 40 do 50 stopinj. 

Foto: Profimedia zelenjavni vrt Setvam se izognemo v dneh, ko so temperature višje od 30 stopinj Celzija in ko te vztrajajo več dni zapovrstjo. V takšnih razmerah se tudi zemlja lahko ogreje na 30 stopinj Celzija, kar pa je za uspešno kalitev semena preveč. Konec naslednjega tedna naj bi bile dnevne temperature nekoliko nižje, zato velja s setvami še malo počakati. 

Sadike so bolj odporne

Morda pa velja razmisliti o sadikah, ki imajo kljub visokim temperaturam več možnosti za razvoj in rast. 

Tudi v tem primeru sicer velja, da sadimo, ko vročina za nekaj dni popusti, najbolje pa je to narediti proti večeru. Jamice, v katere jih sadimo, najprej zalijemo, potem pa zalijemo še celo gredo. Potem tla zaščitimo z zastirko, kasneje pa redno zalivamo.  

Foto: Profimedia zelenjavni vrt Sadimo lahko endivijo, ljubljansko ledenko, različne radiče, zgodnje zelje in kolerabo, kitajski kupus, prezimni por. Konec avgusta na vrsto pridejo še sadike cvetače, brokolija in brstičnega ohrovta.

Postopno sejanje motovilca

Konec meseca na vrsto pride tudi setev ali sajenje ene od najbolj priljubljenih zelenjadnic, to je motovilca. Običajno ga sejemo v večkrat, da ne zrase vse naenkrat in ga lahko uživamo praktično celo jesen in zimo, saj prezimi. 

Foto: Profimedia motovilec Sejemo ga lahko na prosto ali v rastlinjak, od česar sta tudi odvisna čas prve jesenske setve in njegova oskrba. Na prosto ga sejemo konec avgusta, potem pa setev lahko ponovimo septembra in vse do sredine oktobra. Poznejše setve bodo prezimile, zgodnejše pa bomo pobirali že oktobra. Sejemo ga lahko tudi spomladi. 

Če ga bomo sejali v rastlinjak, ga prvič sejemo šele sredi septembra, setev pa ponovimo do sredine oktobra. V rastlinjaku ga bo treba namakati oziroma zalivati, vendar ne preveč, če bo rasel na prostem, pa zalivamo le do kalitve in še nekaj dni po tem. 

Voda in krepčila za paradižnik

V tem času, ko poletje in visoke temperature še vztrajajo, je treba skrbeti, da imajo rastline dovolj vode, zato jih je treba redno zalivati, še posebej, če rastejo v visokih gredah, v katerih se zemlja izsušuje hitreje. 

Plodovkam, predvsem paradižniku, pa tudi paprikam in jajčevcem, še vedno dodajajmo naravne preparate, ki vsebujejo kalcij. Lahko tudi vsak teden, če na paradižniku opazimo, da spodnji deli plodov črnijo. 

Priprava gred

Prazne grede sproti pripravljamo na naslednjo vrtnarsko sezono. Očistimo jih plevela, če zemlja ni preveč zbita, le zrahljamo zgornjo plast in zastremo z debelo plastjo slame. 

Foto: Profimedia Visoke grede

Čas je tudi, da zberemo vse potrebno za obnovo obstoječih in izdelavo novih visokih gred. Postavimo ogrodja oziroma okvire, ki jih postopoma polnimo, ko na vrtu nastaja jesenski naravni odpad.