Po ocenah GURS je bilo v prvem polletju 2026 število prodaj stanovanjskih nepremičnin za šest odstotkov manjše kot v prvem polletju 2025. Ocenjujejo, da je bilo na ravni države prodanih približno 4200 stanovanj v večstanovanjskih stavbah, kar je za približno 10 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani, in nekaj več kot 2900 hiš oziroma za odstotek več kot leto pred tem.
Najbolj je število prodaj padlo na območju Celja, v primerjavi z letom pred tem kar za 25 do 30 odstotkov. Sledi Ljubljana z 10-odstotnim padcem. Število prodaj se je zmanjšalo tudi v Mariboru, in sicer za dva odstotka, na severnem območju Ljubljane pa je ostalo nespremenjeno.
Na drugi strani se je število prodaj najbolj povečalo na območju južno od Ljubljane, rast je bila 20-odstotna, na Obali ocenjujejo, da je bila rast 10-odstotna, v Mariboru in na območju Kranja pa približno dvoodstotna.
Cena se približuje meji 6000 evrov na kvadrat
Pri cenah padcev ni, nasprotno ponovno so zabeležili rekorde. Srednja cena na ravni države je bila 3520 evrov/ m², kar pomeni, da je bila v primerjavi z letom pred tem višja za 450 evrov. Cene stanovanj so se tako v prvem polletju 2026 glede na predhodno polletje zvišale za osem odstotkov.
Najizrazitejšo rast cen stanovanj so zabeležili v Ljubljani, kjer so se cene glede na drugo polletje 2025 zvišale za 11 odstotkov. Nadpovprečna je bila rast tudi v Celju, kjer so se cene zvišale za devet odstotkov, medtem ko je bila na območju Kranja z okolico rast 8-odstotna oziroma enaka povprečju države. Na preostalih obravnavanih območjih je bila rast cen stanovanj v prvem polletju 2026 podpovprečna. V Mariboru so se cene zvišale za šest, v Severni okolici Ljubljane in na Obali za pet, najmanj pa v Južni okolici Ljubljane, kjer so se zvišale za štiri odstotke.
Najvišjo absolutno prodajno ceno je v prvem polletju 2026 v Ljubljani in hkrati na ravni države doseglo približno 20 let staro stanovanje v Trnovem, ki je bilo skupaj s parkirnim mestom v skupni garaži prodano za 1,3 milijona evrov. Stanovanje meri približno 250 m², od tega je okoli 190 m² uporabne površine. Relativno najvišjo ceno na kvadratni meter v Ljubljani in s tem v državi, je doseglo novejše stanovanje v središču mesta, ki je bilo prodano za okoli 11.800 evrov/m². Stanovanje meri okoli 70 m², od tega je približno 57 m² uporabne površine, pripadata pa mu tudi klet in eno parkirno mesto.
Po višini cen rabljenih stanovanj Ljubljani tradicionalno sledi Obala, kjer je srednja cena dosegla 5070 evrov/m² in bila za 300 evrov višja v primerjavi z enakim obdobjem lani. Je pa to v zadnjem letu najmanjše absolutno zvišanje.
V Severni okolici Ljubljane je bila srednja cena 4580 evrov/m², v Južni okolici Ljubljane pa 4170. V primerjavi z letom prej se je srednja cena v Severni okolici Ljubljane zvišala kar za 680 evrov/m², v južni pa za 350.
Takoj za cenami stanovanj v okolici Ljubljane so sledile cene na območju Kranja z okolico, kjer je bila srednja cena rabljenega stanovanja 4090 evrov/m². V primerjavi z letom pred tem se je zvišala za 450 evrov in tako prvič presegla mejo 4000.
Cene stanovanj v Mariboru in Celju še vedno ostajajo pod slovenskim povprečjem. V Mariboru, kjer je bila srednja cena rabljenega stanovanja 3010 evrov/ m² in se je v primerjavi z letom prej zvišala kar za 430 evrov.
V Celju je srednja cena dosegla 2980 €/m² in se je v primerjavi z letom prej zvišala za 320 evrov/m².
V dveh letih in pol višje za več kot 30 odstotkov
V zadnjih dveh letih in pol so cene stanovanj v večstanovanjskih stavbah zrasle za 29 odstotkov. V tem obdobju so najvišjo rast zabeležili v Celju, in sicer 36-odstotno. Nadpovprečna je bila rast tudi v Ljubljani, kjer so se cene zvišale za 31 odstotkov, ter v Severni okolici Ljubljane in Mariboru, kjer so se zvišale za 30 odstotkov. V Južni okolici Ljubljane in na območju Kranja z okolico je bila rast cen nekoliko pod državnim povprečjem, znašala je 27 odstotkov, medtem ko je bila najnižja rast med obravnavami območji zabeležena na območju Obale, kjer so se cene v zadnjih petih polletjih zvišale za 21 odstotkov.
Število prodanih hiš je bilo v letošnjem prvem polletju približno za štiri odstotke manjše kot v enakem obdobju lani, vendar pa so precejšnje razlike po posameznih območjih. V Ljubljani so letos prodali 15 odstotkov več hiš, večje število prodaj so beležili tudi na južnem območju Ljubljane, ocenjujejo od pet- do 10-odstotno rast, kar četrtino več hiš pa je bilo prodanih tudi na Obali in v Celju, še večja pa je bila rast v Mariboru, prodali so približno 40 odstotkov več hiš.
Manj pogodb za prodajo hiš pa je bilo sklenjenih v Kranju, ocenjujejo, da je padec 10-odstoten, in na območju severno od Ljubljane, kjer je prodaja padla za dobrih 20 odstotkov. Drugod po državi se je prodalo za približno štiri odstotke manj hiš.
Dražje od 15.000 do 64.000 evrov
Hiše so bile v prvem letošnjem polletju na ravni države dražje za štiri odstotke. V zadnjih dveh letih in pol pa so se podražile za petino.
Srednja cena rabljenih stanovanjskih hiš v Sloveniji se je v prvem polletju ustavila pri 210.000 evrov in se je v primerjavi z enakim obdobjem lani zvišala za 30.000 evrov.
Najvišje cene hiš so bile tudi v prvem polletju 2026 dosežene v Ljubljani, kjer je srednja pogodbena cena znašala 504.000 evrov. V primerjavi z letom pred tem se je zvišala za 64.000 evrov, kar je predstavljalo največje absolutno zvišanje.
Najvišjo ceno v Ljubljani in hkrati na ravni države je dosegla novejša vila v Rožni dolini, ki je bila prodana za približno 6,4 milijona evrov. Zgrajena je bila leta 2019, velika nekaj več kot 900 m², od tega je približno 600 m² uporabne površine, s približno 1500 m² zemljišča.
Na območju Južne okolice Ljubljane je bila srednja cena prodane hiše 330.000 evrov. V primerjavi z letom pred tem je bila srednja cena višja za 15.000 evrov. Najvišjo ceno je na tem območju dosegla novejša hiša v okolici Škofljice, ki je bila prodana za 950.000 evrov. Zgrajena je bila leta 2018, meri približno 390 m², ima okoli 310 m² uporabne površine in približno 1400 m² zemljišča.
Na območju Obale, kjer so cene stanovanjskih hiš v obmorskih krajih praviloma primerljive z ljubljanskimi, je bila mediana 335.000 evrov. Na njeno višino je odločilno vplivalo, da je bila večina hiš prodana v zaledju, kjer so cene praviloma bistveno nižje kot v priobalnih krajih. V primerjavi s prvim polletjem 2025 je mediana cene ostala nespremenjena, pri čemer so bile prodane hiše po površini nekoliko manjše in z manjšimi pripadajočimi zemljišči.
Najvišjo prodajno ceno je dosegla hiša v Seči, ki je bila prodana za 3,3 milijona evrov. Zgrajena je bila leta 1987, meri približno 500 m², od tega je okoli 370 m² uporabne površine, pripada pa ji nekaj več kot 2300 m² zemljišča.
Na območju Kranja z okolico je bila srednja cena 322.000 evrov. V primerjavi z letom prej je bila višja le za 4000 evrov, kar je predstavljalo najmanjše zvišanje srednje cene.
Najvišjo prodajno ceno je dosegla hiša na obrobju Kranja, ki je bila prodana za 640.000 evrov. Gre za novejšo hišo, zgrajeno leta 2020, veliko približno 230 m² (okoli 140 m² uporabne površine), s približno 600 m² zemljišča.
V Celju je bila srednja cena 257.000 evrov in v primerjavi z enakim obdobjem lani višja za 45.000 evrov, kar je predstavljalo drugo največje zvišanje.
Najvišjo ceno je dosegla hiša na območju Teharij, ki je bila prodana za 810.000 evrov. Zgrajena je bila leta 1992, meri približno 580 m² in ima 500 m² pripadajočega zemljišča.
V Mariboru je srednja cena znašala 251.000 evrov in je bila tudi tokrat najnižja med obravnavanimi analitičnimi območji. V primerjavi s prvim polletjem 2025 se je zvišala za 41.000 evrov.
Najvišjo prodajno ceno je dosegla hiša na območju pod Pohorjem, ki je bila prodana za nekaj več kot dva milijona evrov. Zgrajena je bila leta 2002, meri približno 600 m², od tega je okoli 340 m² uporabne površine, pripada pa ji približno 4500 m² zemljišča, na katerem stoji tudi garaža s površino 100 m².
Kdaj bo novi zakon o nepremičninah ,ki bo obdavčil drugo in tretjo nepremičnino ? Nepremičninski kartel nadzoruje vladajočo politiko,ki ne …
Še en fantastičen rezultat 4 let Golobove vlade. 30k novih stanovanj na leto! Ko človek pogleda nazaj se vpraša a …