V nadaljevanju preberite:

• Koliko gospodinjstev se odloči za menjavo dobavitelja.
• Koliko lahko prihranijo v povprečju in kolikšni so lahko najvišji prihranki.
• Kakšne so razlike med dobavitelji elektrike.
• Kako koncentriran in konkurenčen je slovenski trg električne energije za gospodinjstva.

Zadnja leta so najprej zaradi covida-19, kasneje pa zaradi ruskega napada na Ukrajino slovenski maloprodajni električni trg zaznamovali različni vladni ukrepi, s katerimi so omejevali cene električne energije in tudi različnih dajatev, ki jih plačujemo odjemalci.

Razlike v ponudbi dobaviteljev so bile zato minimalne, kar se je odrazilo tudi v tem, da se gospodinjski odjemalci praktično niso odločali za menjavo dobavitelja, do česar so po zakonu upravičeni kadarkoli, ne da bi bila menjava povezana z dodatnimi stroški. Izjeme so le fiksne pogodbe, sklenjene za določen čas, pri katerih dobavitelj lahko ob predčasni prekinitvi zaračuna pogodbeno kazen.

Lani marca so prenehali veljati vsi vladni ukrepi, cena električne energije je od takrat prepuščena trgu oziroma dobaviteljem, dajatve pa gospodinjski odjemalci plačujejo v celoti, izjema je omrežnina, ki jo je zamejila Agencija za energijo.

Več kot 300-odstotna rast števila menjav dobaviteljev

To se je lani odrazilo tudi v občutnem povečanju števila menjav dobaviteljev. Po podatkih, ki jih je agencija objavila v zadnjem poročilu o stanju energetskega trga v Sloveniji za 2025, je bila rast menjav v primerjavi z letom pred tem 328-odstotna. Dobavitelja je zamenjalo 19.600 gospodinjskih odjemalcev.

Čeprav se številke, predvsem pa rast zdi visoka, pa na agenciji poudarjajo, da je bilo tudi lani menjav izjemno malo. Le 2,2 odstotka vseh gospodinjskih odjemalcev je zamenjalo dobavitelja, leto pred tem pa je to naredilo le pol odstotka odjemalcev. V povprečju je mesečno dobavitelja električne energije zamenjalo 1634 gospodinjskih odjemalcev.

Največ menjav je bilo na distribucijskem območju Elektra Gorenjska, kjer je dobavitelja zamenjalo 2,9 odstotka gospodinjskih odjemalcev, najmanj pa na podočju Elektra Primorska, kjer je bil delež 1,2-odstoten. Na ostalih treh distribucijskih območjih je bilo menjav nekaj čez dva odstotka.

V primerjavi z obdobjem pred krizama je bila, kot navajajo v poročilu, raven menjav razmeroma nizka. Ugotavljajo tudi, da tudi "po sprostitvi regulacije razlike med ponudbami dobaviteljev ostajajo razmeroma majhne, zato so spodbude za menjavo še vedno manj izrazite".

Tako še vedno ne dosegamo ravni menjav, ki so značilne za bolj konkurenčne trge. Za primerjavo v poročilu navajajo Španijo, Portugalsko in Italijo, kjer dobavitelja vsako leto zamenja od 20 do 25 odstotkov gospodinjstev.

V Sloveniji pa kar 97 odstotkov gospodinjskih odjemalcev v zadnjih treh letih ni zamenjalo dobavitelja.

V povprečju od 20 do 44 evrov prihranka

Menjava dobavitelja je namenjena temu, da si odjemalec zniža stroške za električno energijo, uskladi in izboljša pogodbena razmerja z dobaviteljem ter tako pridobi dodatne ugodnosti. Na agenciji so izračunali, kolikšni so lahko povprečni letni prihranki.

Pri tem so upoštevali maksimalni letni stroški najdražje in minimalni letni stroški najugodnejše ponudbe, kar objavljajo tudi v primerjalniku stroškov, dostopnem na spletni strani agencije.

Gospodinjstvo, ki ima obračunsko moč 8 kW, z letno rabo 2.100 kWh (MT) in 1.996 kWh (VT), lahko na leto prihrani od 25 pa celo do 188 evrov. Povprečni prihranek pa se giblje od 20 do 44 evrov na leto.

Povprečni letni strošek dobave električne energije in s tem povprečni prihranek so izračunali na podlagi povprečja med najugodnejšo in najdražjo ponudbo na maloprodajnem trgu.

Razlike v cenah še vedno majhne

Potencialne koristi, ki jih prinaša menjava dobavitelja, so se, kot navajajo v poročilu, povečale, a "povprečni prihranek ostaja razmeroma nizek, kar kaže, da najugodnejše ponudbe na trgu niso bistveno nižje od povprečja, temveč predvsem odstopajo od najdražjih ponudb".

Za večino porabniških skupin je bil lani vrednost maloprodajnega indeksa (MPI), ki temelji na najugodnejši ponudbi na trgu, dostopna vsem gospodinjskim odjemalcem, in omogoča menjavo dobavitelja brez pogodbenih omejitev ali stroškov, od 110 do 114 evrov/ MWh. Povprečne cene so bile med 115  in 122 evrov/MWh. Najnižje cene vseh ponudb so si bile nekoliko bolj blizu, in sicer približno 112,5 evra/MWh

Na agenciji pravijo, da je bil trg lani ponovno konkurenčen, vendar "še ne dosega razpršenosti cen, značilne za obdobja pred energetsko krizo".

Visoka koncentracija trga

Gospodinjskim odjemalcem je električno energijo lani dobavljalo 11 dobaviteljev, pri čemer so trije največji obvladovali skoraj 64 odstotkov trga. V ospredju je GEN-I s 35-odstotnim deležem, sledi ECE s 15 in E3 s 13,5-odstotnim deležem.

Indeks stopnje konkurenčnosti HHI (Herfindahl Hirschman Index) se je lani sicer nepomembno zmanjšal, iz 2090 leta 2024 na 2070, a še vedno presega mejo 2000, ki pomeni, da je trg visoko koncentriran.

Iz navedenega izhaja, da stopnja koncentracije in stopnja konkurenčnosti ostajata na približno enakem nivoju kot leto pred tem.

katarina.n.mal@styria-media.si