V nadaljevanju preberite: 

• Število pogodb za souporabo elektrike se je v štirih mesecih povečalo za več kot šestkrat.
• Zakaj elektrodistributerji zavrnejo kar 42 odstotkov vlog in katere napake uporabniki najpogosteje naredijo?
• Koliko lahko z oddajo viškov sončne energije zaslužijo lastniki elektrarn in koliko lahko prihranijo prejemniki?
• Kakšno vlogo imajo pri souporabi dobavitelji elektrike ter zakaj je uspeh sistema odvisen od natančnega usklajevanja proizvodnje in porabe?

Souporaba električne energije je zaživela julija letos, prve pogodbe pa so oddajniki in sprejemniki sklenili že junija. Takrat je bilo sklenjenih 261 pogodb, po zadnjih podatkih, ki smo jih dobili od združenja elektrodistributerjev, pa jih je bilo v začetku oktobra sklenjenih 1612. Večino sklepajo gospodinjstva, med oddajniki pa prevladujejo lastniki sončnih elektrarn v sistemu net meteringa.

Vsako četrto pogodbo zavrnejo 

Čeprav je delež uporabnikov glede na skupno število odjemalcev elektrike še vedno majhen, dobavitelji opažajo hitro rast zanimanja. Hkrati narašča tudi število zavrnjenih pogodb. Junija jih je bilo nekaj več kot sto, do začetka oktobra pa so jih elektrodistributerji zavrnili že 679 oziroma 42 odstotkov.

Najpogostejši razlogi, ki jih navajajo v združenju, so napačni podatki o plačniku, neprijavljena merilna mesta v portal Moj elektro ter dejstvo, da merilno mesto samooskrbne elektrarne v sistemu net meteringa ne more nastopati kot prejemnik energije v souporabi.

Podatkov o prenosu elektrike še ni

Koliko električne energije je od julija prešlo od oddajnikov k prejemnikom, koliko pa so jo prejeli dobavitelji, še ni znano.

Energijo, ki so jo prejemniki prevzeli, obračunajo njihovi dobavitelji, zato na združenju teh podatkov nimajo, so pa povedali, da analizirajo, koliko energije so prevzeli dobavitelji, ker je v okviru souporabe niso prevzeli prejemniki. Po zakonu namreč velja, da se del energije, ki je prejemnik ni mogel prevzeti, dodeli njegovemu dobavitelju. Podatki o teh presežkih bodo po navedbah združenja kmalu dostopni.

SunContract: tudi do 60 odstotkov elektrike iz souporabe

Souporabo organizirajo v Petrolu, SunContractu in GEN-i. Njihova glavna naloga je povezovanje oddajnikov in prejemnikov s čim bolj usklajenima profiloma proizvodnje in porabe, da se porabi čim več oddane energije.

Največ podatkov razkrivajo v SunContractu, kjer so registrirali več kot 1000 uporabnikov. Med njimi je petina njihovih odjemalcev, preostalih 80 odstotkov pa prihaja od drugih dobaviteljev, saj menjava dobavitelja za vključitev v souporabo ni potrebna.

Uspeh souporabe po njihovih besedah temelji na natančni napovedi. Podjetje za usklajevanje uporablja algoritme, ki v 15-minutnih intervalih analizirajo proizvodnjo in porabo ter na tej podlagi izračunajo ujemanje med oddajniki in prejemniki ter določajo deleže souporabe. Kot še navajajo, se napovedi v praksi zelo dobro ujemajo z dejansko izmerjeno energijo, kar so potrdili že prvi obračunani meseci.

Model temelji tudi na tem, da oddajnik dobi plačano vso energijo, ki jo odda v souporabo, prejemnik pa plača samo energijo, ki jo v istem 15-minutnem intervalu tudi porabi.

Zaradi takšnega modeliranja večina oddajnikov oddaja vso energijo, ki jo lahko proizvede, realizirani delež souporabe pa je na koncu seveda nižji. To velja tudi za samooskrbne elektrarne (net-metering), ki po navadi oddajo vse predvidene viške.

Na drugi strani pa prejemniki s prevzemom pokrijejo tudi do 60 odstotkov vse električne energije, ki jo porabijo. Najviše deleže po navedbah SunContracta dosegajo tisti, ki večino elektrike porabijo podnevi, v sončnih urah. To so na primer delavnice, proizvodni obrati in trgovine.

Med oddajniki prevladujejo gospodinjstva s samooskrbnimi sončnimi elektrarnami (net-metering), med prejemniki pa mala in srednja podjetja ter obrtniki, gospodinjstva pa za zdaj predstavljajo manjši delež, še povedo.

GEN-I: podatkov o pogodbah ne razkrivajo

V Petrolu in GEN-I razkrivajo manj podatkov. V GEN-I zaradi konkurenčnih razlogov ne razkrivajo niti, za koliko uporabnikov organizirajo souporabo. Tudi podatka o tem, koliko električne energije v povprečju v souporabo oddajajo oddajniki, ne. Navajajo le, da prevladujejo gospodinjski odjemalci. "V souporabo vstopajo stranke, ki že imajo opredeljeno, s kom želijo energijo deliti". Potem pa jim v okviru storitve, "na podlagi razpoložljivih podatkov pomagamo določiti ustrezne deleže souporabe ter urediti njeno vzpostavitev".

Del njihovih odjemalcev si souporabo organizira samih, zanje le obračunajo količine. Ob tem poudarjajo, da se lahko "uporabniki pri samostojnem določanju deležev souporabe hitro znajdejo v finančno manj ugodnem položaju, če njihove ocene proizvodnje in porabe niso optimalno usklajene".

Petrol: narašča zanimanje med poslovnimi odjemalci

V Petrolu souporabo organizirajo za nekaj 100 merilnih mest lastnih odjemalcev, za del odjemalcev pa souporabo le obračunajo. Med njimi so pretežno gospodinjstva, zanimanje pa narašča tudi med malimi poslovnimi odjemalci, ki "iščejo dodatne možnosti za optimizacijo stroškov energije in povečanje deleža obnovljivih virov v svoji energetski oskrbi".

Tudi v Petrolu pravijo, da je pri souporabi ključno čim boljše ujemanje med proizvodnjo in porabo, zato pri "povezovanju oddajnikov in prejemnikov upoštevamo njihove značilnosti porabe oziroma proizvodnje ter skušamo zagotoviti kar najbolj učinkovito izrabo razpoložljive energije". Njihovi oddajniki v souporabo v povprečju oddajajo 33 odstotkov.

Velik korak oziroma manjša revolucija

Dobavitelji Elektro energija, ECE in Energija plus za zdaj niso organizatorji souporabe, seveda pa za svoje odjemalce, ki jih je po njihovih navedbah manj kot en odstotek, souporabo obračunajo. Menijo, da je za oceno, ali se bo souporaba v prihodnje pomembneje razširila, še prezgodaj.

V Petrolu medtem ocenjujejo, da souporaba predstavlja pomembni korak v razvoju sodobne energetike, a za zdaj še ni širše poznana. Vsekakor pa pričakujejo, da se bo postopoma uveljavila.

V GEN-I poudarjajo še en pomemben vidik souporabe, saj odgovarja na največji izziv sončne energije, in sicer, kako čim bolje izkoristiti proizvedene presežke iz obnovljivih virov energije.

Kot ključne prednosti pa izpostavljajo, boljši izkoristek proizvedene energije na strani oddajnika, nižje stroške elektrike za prejemnika, uporabo energije na različnih lokacijah in fleksibilen dogovor med uporabniki. Končni obseg souporabe pa bo odvisen predvsem od "števila sončnih elektrarn, pripravljenosti oddajnikov in porabnikov za sodelovanje ter časovnega ujemanja med proizvodnjo in porabo električne energije".

V SunContractu dodajajo, da gre za pravo malo revolucijo, ki jo utemeljujejo z dejstvom, da proizvajalci in odjemalci lahko svoj položaj na trgu izboljšajo kar med trajanjem obstoječe pogodbe z dobaviteljem, brez menjave tega in dodatnih naložb.

Koristi so vidne na obeh straneh. "Proizvajalci dosežejo do 22 odstotkov višjo ceno kot pri običajnem odkupu. Lastniki samooskrbnih elektrarn lahko svoje viške zdaj prodajo po 50 evrov za MWh. Gospodinjstvo s 5 MWh letnih viškov tako dobi dodatnih 250 evrov na leto". Podjetja na drugi strani del porabe pokrijejo s sončno energijo po nižji ceni.