V nadaljevanju preberite:

• V Mainzu so uvedli program menjave stanovanj med starejšimi in mladimi družinami.
• V mestu okoli tisoč družin neuspešno išče večje stanovanje.
• Starejši ob selitvi v manjše stanovanje obdržijo ugodno najemnino in prejmejo bonus.

V nemškem Mainzu so se stanovanjske krize lotili na drugačen način. Ker se v mestu z nekaj več kot 220 tisoč prebivalci gradi premalo novih stanovanj, je tamkajšnje komunalno stanovanjsko podjetje Wohnbau Mainz zasnovalo poseben program menjave stanovanj.

Starejši stanovalci, ki ne potrebujejo več velikih bivališč, lahko svoja stanovanja zamenjajo z mladimi družinami, ki večje prostore nujno potrebujejo.

V Mainz se namreč seli vse manj ljudi, trg najemniških stanovanj pa je skoraj povsem usahnil. Wohnbau Mainz, ki upravlja približno 11 tisoč stanovanj, zazna le med 45 in 55 odpovedi najemnih pogodb na mesec. Fluktuacija stanovalcev je upadla pod 6 odstotkov, možnosti za iskalce stanovanj pa so zato vse slabše.

Novo stanovanje in ugodna najemnina

Da bi spodbudili selitve, so v podjetju oblikovali program z imenom Aktivna prihodnost doma 55+. Starejšim stanovalcem, ki se preselijo v manjše stanovanje, ponujajo pomembno finančno ugodnost.

"Smo eno redkih tovrstnih stanovanjskih podjetij v Nemčiji. Stanovalcem jamčimo, da bodo ob selitvi v manjše stanovanje obdržali enako ugodno ceno najema za kvadratni meter. Poleg tega jim izplačamo še selitveni bonus v višini 1500 evrov," je za Deutsche Welle povedal direktor Roman Becker.

S tem so nadgradili prejšnji model, poimenovan Program menjave stanovanj za seniorje, ki v petih letih ni dosegel vidnejšega uspeha. Glavna težava je bila, da je bila cena za kvadratni meter v novih, manjših stanovanjih pogosto precej višja, zato se starejšim selitev finančno ni izplačala.

Zdaj lahko starejši obdržijo ugodno najemnino, se preselijo v prenovljeno in arhitekturno dostopnejše stanovanje ter prejmejo še selitveni bonus. Ob selitvi jim ni treba plačevati dvojne najemnine, zanje pa ne velja niti običajni odpovedni rok. V stanovanjskem podjetju ocenjujejo, da bi se v manjša stanovanja lahko preselilo približno 2700 starejših najemnikov, medtem ko v mestu okoli tisoč družin neuspešno išče večje prostore.

Projekt bo za zdaj trajal 24 mesecev, cilj pa je zamenjati sto stanovanj. Becker poudarja, da podjetje s tem ne ustvarja dobička, temveč izpolnjuje socialno odgovornost komunalnega podjetja.

Stare najemne pogodbe postale skoraj kot vrednostni papirji

Model iz Mainza je podrobno proučil tudi Reiner Braun, predsednik upravnega odbora zasebnega inštituta Empirica iz Berlina. Opozarja, da se vsa velika mesta soočajo s tem, da so obstoječe najemnine zaradi regulacije cen pogosto daleč pod tržno vrednostjo.

Prav zato se ljudje starih najemnih pogodb močno držijo. "Obstoječe pogodbe so postale nekakšni vrednostni papirji, katerih vrednost zagotovo raste," je za Deutsche Welle povedal Braun.

Po njegovih besedah v prevelikih stanovanjih ne ostajajo le starejši. Pogosto stanovanja obdržijo tudi ljudje, ki začasno odidejo delat v drugo mesto, saj se bojijo, da ob vrnitvi ne bi več našli cenovno dostopnega stanovanja.

Izpostavil je tudi ljudi, starejše od 40 let, pogosto ločene in finančno bolje stoječe, ki so v partnerski zvezi, a živijo ločeno. Ti si lahko privoščijo dve stanovanji tudi zato, ker za obe plačujejo nizke najemnine po starih pogodbah.

Rešitev ali le blaženje posledic?

Čeprav lahko program mnogim družinam in starejšim najemnikom olajša stanovanjsko stisko, Braun opozarja, da takšen model ne rešuje osnovnega problema. Po njegovem mnenju se program bori predvsem s simptomi, ne pa z vzroki stanovanjske krize. Glavna težava namreč ostaja pomanjkanje novih stanovanj in tog najemniški trg.

dezurni@styria-media.si