V nadaljevanju preberite:

• Zakaj direktorja Elesa Aleksandra Mervarja skrbi omrežnina?
• O razlogih, za manjšo porabo električne energije.
• Zakaj net metering ne vpliva dobro na omrežnino?
• In kaj si direktor Elesa misli o izplačevanju dividend. 

"Že dlje časa me preganja, kako vzdržati pričakovanja slovenskega okolja po nerealno nizki omrežnini in posledično pritisk na Eles, da z lastnimi prihodki zagotavlja manjkajoča sredstva za elektrodistribucijska podjetja," Aleksander Mervar, direktor Elesa v obsežnem intervjuju za revijo Naš stik, odgovarja na vprašanje, kaj je trenutno njegova največja skrb.

Omrežnina bi se morala podvojiti

Omrežnina je namreč glavni regulatorni prihodek za elektrodistribucije, a kot poudarja v pogovoru, je bilo z omrežnino za distribucijo električne energije lani zbranih za 111 milijonov evrov premalo. Ta primanjkljaj je pokril Eles iz svojih prihodkov.

Pri tem, kot pove, je omrežnina že zadnjih nekaj let šele drugi največji finančni vir Elesa. "Največji del naših prilivov predstavljajo prihodki od dražb za čezmejne prenosne zmogljivosti, ki jih ne plačujejo slovenski odjemalci".

Če teh prihodkov ne bi bilo, bi imeli dejansko hud problem, opozori in doda, da bi bili tudi Elesovi omrežninski prihodki za vzdrževanje prenosnega omrežja za 100 milijonov evrov prenizki. Omrežnina bi se morala dejansko podvojiti.

Napovedi so popolnoma zgrešile

Že konec junija je opozoril na manko prihodkov iz naslova omrežnine, lani jih je bilo kar za 281 milijonov manj, kot jih je predvidela agencija za energijo. Del manka je v svoji odločbi previdela že agencija, pojasni Mervar, dodatna razlika pa je nastala, "ker agencija višino tarif določi glede na napovedi porabe elektrike in priključne moči odjemalcev".

Napovedi podajo elektrodistribucije, te pa so se izkazale za preveč optimistične, kot pravi, so napovedi porabe elektrike popolnoma zgrešile. "Na ta račun se je nabralo za 40 milijonov manj omrežnine od pričakovanj".

Glavne razloge, da poraba narašča počasneje od napovedi, vidi v baterijah, ki jih je manj od projekcij, prav tako je počasnejša od projekcij elektrifikacija voznega parka in tudi število toplotnih črpalk se povečuje počasneje od napovedi.  

A to še ni vse, po besedah Mervarja, sta dodatni izpad povzročila sprejetje interventnega zakona, ki je "odpravilo plačevanje najdražjega omrežninskega bloka v januarju in februarju, ter prepolovitev omrežnine za najdražji blok v novembru in decembru, ker je agencija za energijo uvedla postopnost dvigovanja do polnega zneska, kar nam je skupaj odneslo 20 milijonov".

Opozori tudi na izgube, ki jih že več let povzroča net meteringa, na račun katerega izgubijo od 30 do 35 milijonov omrežninskih prihodkov na leto, saj so ti "odjemalci oproščeni plačila omrežnine za energijo iz omrežja, s katero kompenzirajo svojo proizvodnjo".

Z nategnjeno elastiko bomo zdržali do konca 2028

Za letos napoveduje nekoliko višje prihodke zaradi višje tarife za najdražji omrežninski blok, ki se postopno dviguje proti polni ceni, v novembru in decembru. Hkrati pa je bila poraba električne energije v prvih osmih mesecih za približno dva odstotka višja kot lani. Zato letos pričakujejo približno 190 milijonov primanjkljaja, ki ga bo spet pokril Eles iz prihodkov od čezmejnih prenosnih zmogljivosti.

A letošnji višji prihodki nikakor niso osnova za optimizem, saj po Mervarjevih projekcijah do leta 2030, lahko s takšno višino omrežnine in če "res do konca nategnemo elastiko, zdržimo do konca leta 2028".

Ob tem napoveduje, da v primeru, če se do takrat ne bo nič spremenilo, bo v letih 2029 in 2030 "potreben dvig omrežnine za najmanj 50 odstotkov, sicer tvegamo nelikvidnost".

Čezmejni prenosi ne bodo dovolj

Tudi prihodki iz naslova čezmejnih prenosnih zmogljivosti (ČPZ) ne bodo več zadostovali. "Letos računamo, da bomo na račun ČPZ iztržili okoli 200 milijonov evrov, prihodnje leto okoli 180 milijonov, v letu 2028 pa sledi drastičen padec, tj. na okoli 100 milijonov".

Poleg tega naj bi bil kmalu sprejet nov paket evropske zakonodaje s področja načrtovanja elektroenergetskih omrežij, ki predvideva rezervacijo 25 odstotkov prihodkov od ČPZ za prioritetne čezmejne projekte. S četrtino prihodkov torej Eles ne bo mogel razpolagati samostojno, ampak bo moral dobiti odobritev iz Bruslja.

Ponovno spomni ta to, da je bila lani povprečna omrežnina na megavatno uro v EU za industrijo kar enkrat višja od slovenske. Industrija plačuje četrto najnižjo, gospodinjstva šesto najnižjo omrežnino v Uniji.

"V zadnjih letih so se dejansko vse dobrine podražile, omrežnina za električno omrežje pa je bila v lanskem letu realno za 26 odstotkov nižja kot leta 2016".  

Omrežnina je postala politična tema

Ob tem pa se zaveda, da bo višina omrežnine vedno politično občutljiva tema. "Slovenski mediji še vedno mislijo, da je elektrika socialna dobrina, čeprav gre dejansko za trgovsko "blago", trg pa ima svoje zakonitosti".

Spomni tudi, da je bilo Elesu in elektrodistribucijam z napačnim tolmačenjem, kaj se bo zgodilo z višino zneskov na položnicah po novi metodologiji, ki je začela veljati konec 2024, povzročena ogromna škoda. "V javnosti se je ustvarilo prepričanje, da bomo po novem sedeli na kupu denarja. Kruta realnost pa je ravno nasprotna".

Brez visokih vlaganj ne bo zelenega prehoda

Mervar pravi še, da strokovno in laično javnost le opozarja, da "trenutno vzdržujemo utopično pričakovanje – ohraniti nizko omrežnino in hkrati uresničevati visoke načrtovane naložbe v omrežje".

Na nujno povišanje opozarja zaradi potrebnih naložb v prihodnosti. "Ni treba, da se omrežnina poviša. A potem naj nihče ne pričakuje zadostnega razvoja polnilnic za električne avtomobile, nadgradnje transformatorskih postaj, ki bodo omogočale priključevanje novih toplotnih črpalk …"

Veljavni razvojni načrt 2025-2034 predvideva 3,9 milijarde naložb, minimum, če ne želimo ogroziti zelenega prehoda, pa je 3,2 milijarde evrov.

"A še vedno ostaja vprašanje, od kod vzeti denar," pravi Mervar. Zadolževanje, ki ga dovoli SDH, je omejeno, zagotovi lahko 1,9 milijarde evrov za prihodnje desetletje, kar pa po njegovih besedah komaj zadostuje za prioritetne naložbe in vzdrževanje obstoječega omrežja, "s temi viri lahko na zeleni prehod pozabimo".

Obstajajo tudi drugi viri 

Na vprašanje, ali obstajajo tudi kakšni drugi potencialni finančni viri, ne samo zadolževanje, pa odgovarja pritrdilno. "Trenutna vlada se bo morala odločiti, kako bo delila sredstva podnebnega sklada, kamor se stekajo prihodki od prodaje emisijskih kuponov. Ta sklad se skoraj v celoti napaja iz elektroenergetike. Eden izmed mogočih virov je tudi Borzenov center za podpore".

Iz tega naslova bi se lahko financiral, kot pravi Mervar, 200 milijonov evrov težek  problem. To so "obstoječi "pametni" števci pri odjemalcih, ki v veliki večini ne omogočajo prenosa podatkov o porabi/proizvodnji vsaj blizu realnega časa. Številne bo treba zamenjati, da bo mogoče nadzorovati dogajanje na distribucijskem omrežju".

Prav tako še vedno tudi "nimamo podatkov o proizvodnji sončnih elektrarn v režimu net meteringa, ker ne vemo, kaj se dogaja za števci". Zagotovitev boljše preglednosti nad dogajanjem v realnem času, ki bi omogočila učinkovitejše in zanesljivejše upravljanje omrežja.

Izplačilo dividend ni primerno

Kritičen je tudi do izplačila dividend v elektrodistribucijskih družbah. Že dolgo namreč zagovarja, da mora država upravljanje elektrodistribucijskih podjetij odvzeti SDH in ga prepustiti neposredno pristojnemu ministrstvu. "SDH zasleduje en cilj – donosnost svojih naložb. Elektrodistribucije in seveda tudi Eles, pa nismo narejeni za to, da bomo dosegali velike dobičke. Strategija upravljanja elektroenergetskih omrežij, ki jo zasleduje država, in strategija, ki jo zasleduje SDH, sta popolnoma neusklajeni".

Sicer pa se lahko vsi prejemniki za izplačane dobičke zahvalijo Elesu, ki je zagotovil vire, da so sploh lahko finančno preživeli. "Že samo zaradi tega izplačilo dividend ni primerno", je jasen.

Aleksander Mervar je v pogovoru za Naš sitk govoril tudi o razmerah v letošnjem in prihodnjem poletju, prizadevanjih za večjo zaščito in odpornost omrežja, prihodnosti TEŠ.