V nadaljevanju preberite:
- Nekateri Slovenci so plačali za prezračevalni sistem Lunos, kasneje pa so ugotovili, da so jim vgradili komponente i-Venta.
- Eko sklad je v desetih primerih odkril neskladje med računom in oznako vgrajene naprave.
- Tržni inšpektorat je obravnaval 3379 kosov administrativno neskladnega proizvoda, vendar je sodišče prekrškovni postopek pozneje ustavilo.
Nekateri Slovenci so kupili prezračevalni sistem Lunos, pozneje pa so ugotovili, da imajo v resnici vgrajen prezračevalni sistem i-Vent. Pridobili smo račune nekaterih kupcev, s katerih je razvidno, da so plačali napravo Lunos e², nato pa so nam posredovali fotografijo dejansko vgrajene naprave. Na nekaterih vgrajenih napravah je oznaka i‑Vent HRV160.
"Eko sklad je v desetih primerih ugotovil, da se navedba naprave na računu in napisna etiketa ne skladata," so iz Eko sklada razkrili za Žurnal24. A takšnih, ki imajo doma nekatere komponente i-Venta, mislijo pa, da imajo vgrajen sistem Lunos, je najbrž še več. Tržni inšpektorat Republike Slovenije je leta 2023 ugotovil, da so se vgrajevale različne kombinacije komponent in da za vse kombinacije niso bila predložena popolna dokazila o skladnosti. Po njihovih ugotovitvah je bilo v obdobju od 1. januarja 2022 do 10. oktobra 2023 v Sloveniji omogočenih 3379 kosov neskladnega proizvoda. Okrajno sodišče je sicer pozneje prekrškovni postopek ustavilo zaradi pomanjkljivega opisa prekrška, pri čemer ni ugotovilo, da je bila skladnost teh proizvodov dokazana.
Zaradi ugotovljene neskladnosti in posledično suma storitve kaznivega dejanja je Eko sklad na Policijsko upravo Ljubljana 15. oktobra 2024 zoper družbo i-Vent in odgovorno osebo poslal naznanitev kaznivega dejanja, so nam razkrili iz Eko sklada. Po njihovih besedah sumijo, da sta i-Vent oziroma njegov direktor, mariborski podjetnik Milan Kuster, izvedla "goljufijo iz prvega odstavka 211. člena kazenskega zakonika in/ali ponarejanja listin po 251. členu kazenskega zakonika".
Tisti Slovenci, ki so preko Eko sklada pridobili subvencijo za prezračevalni sistem, a so jim vgradili neskladen sistem, morajo subvencijo vrniti, so nam pojasnili v Eko skladu: "Če je bila spodbuda že izplačana, pa se pozneje izkaže, da proizvod, ki je bil vgrajen, ne izpolnjuje pogojev javnega poziva, jo mora prejemnik po pravnomočnosti odločbe o vračilu sredstev vrniti. V primeru izkazanih pogojev za odvzem pravice do spodbude je zavezanec za vračilo spodbude vlagatelj, ki je spodbudo prejel."
Nekateri kupci, ki zatrjujejo, da so prejeli drug proizvod, kot so ga naročili, so po informacijah Lunosa že vložili tožbe oziroma kazenske ovadbe zoper i-Vent in Kusterja. Postopke vodi odvetnik Slavko Vesenjak iz odvetniške pisarne Vesenjak. "Če bi prvotoženka dejansko, kot trdi tožnica, namesto proizvodov Lunos, ki so jih naročili kupci, dostavila in vgradila svoje proizvode, bi kupci imeli na podlagi prodajnega prava pravice do izpolnitve pogodb, ki so jih sklenili," je pojasnjeno v razsodbi deželnega sodišča v Berlinu iz aprila 2025, kjer pa sicer niso presojali, ali imajo kupci vgrajen drug prezračevalni sistem, kot so ga plačali.
Nekdanji šef Lunosa je zdaj šef i-Venta
Lunos je nemški proizvajalec prezračevalnih sistemov s sedežem v Berlinu. Njegove izdelke je v Sloveniji dolga leta prodajala družba, ki jo je vodil Kuster. Poleg distribucije je družba izvajala tudi svetovanje, projektiranje, prodajo, montažo in servisiranje. Slovensko podjetje je bilo ustanovljeno leta 2010 in je nastopalo pod imenom Lunos, družba za zastopanje in prodajo, d. o. o.
Čeprav je Kuster pred dnevi za Maribor24 zanikal, da bi bila družba Lunos, družba za zastopanje in prodajo, d. o. o., zgolj distributer nemškega podjetja Lunos GmbH, saj naj bi razvil lasten model celovite storitve in da so bile vse storitve, ki jih je od leta 2010 ponujal pod imenom Lunos, dejansko storitve današnjega i‑Venta, ime Lunos pa naj bi uporabljal zgolj na podlagi ločenega soglasja nemškega Lunosa, ki naj bi veljalo do junija 2025, je Okrožno sodišče v Ljubljani v sklepu z dne 24. septembra 2025 zapisalo, da sta "pravdni stranki več kot desetletje poslovno sodelovali v okviru distribucijskega razmerja, v katerem je tožena stranka pospeševala prodajo prezračevalnih sistemov Lunos, ki jih proizvaja tožeča stranka". Poleg tega so nam iz i‑Venta poslali zahtevo za sodno varstvo, v kateri sami navajajo, da je družba "na slovenskem trgu delovala kot prodajalec oziroma distributer prezračevalnih sistemov Lunos". Tako je dejstvo, da je bila družba Lunos, družba za zastopanje in prodajo, d. o. o., slovenski distributer nemškega proizvajalca Lunos GmbH. Prodajala in vgrajevala je proizvode Lunos ter pri tem uporabljala proizvajalčevo ime in blagovno znamko. Družbi sta 13. decembra 2016 sklenili distribucijsko pogodbo, leta 2020 pa še aneks.
Leta 2023 se je dolgoletno sodelovanje med Kusterjem in Nemci končalo. Kuster je svoje podjetje preimenoval v i-Vent. Istega leta je družbo i-Vent prevzela britanska skupina Volution Group, eden večjih evropskih ponudnikov prezračevalnih rešitev.
Nemški proizvajalec je po razhodu s Kusterjem ustanovil novo slovensko družbo Lunos s sedežem v Mariboru. Njen direktor je postal Uroš Fonovič, nemški Lunos pa je njen 80-odstotni lastnik.
Danes tako v Sloveniji obstajata dve popolnoma ločeni podjetji, i‑Vent, ki ga vodi Milan Kuster in je nekdanji šef podjetja Lunos, družbe za zastopanje in prodajo, d. o. o., ter novi Lunos Slovenija pod vodstvom Fonoviča, ki je neposredno povezan z nemškim proizvajalcem Lunos GmbH iz Berlina. Tako je sporne prodaje in vgradnje iz let 2021–2023 izvajala družba Lunos, družba za zastopanje in prodajo, d. o. o., ki se je leta 2023 preimenovala v i‑Vent in katere vodja je Kuster. Današnji Lunos d.o.o. v Mariboru pa je bil ustanovljen šele po razhodu s Kusterjem.
Grd konec sodelovanja
Obe strani različno pojasnjujeta, zakaj se je sodelovanje končalo. Lunos trdi, da "je imel i-Vent pravico in obveznost, da proizvode oškodovanca trži in prodaja pod blagovno znamko Lunos, nikakor pa ni imel pravice oz. soglasja oškodovanca, da pod to blagovno znamko trži in prodaja svoje lastne oz. tuje konkurenčne proizvode, pa je ravno to počel. /.../ Zaradi grobih kršitev pogodbenih obveznosti s strani i‑Vent je oškodovanec 27. marca 2023 podal izredno odpoved distribucijske pogodbe".
Tudi iz sodbe deželnega sodišča v Berlinu iz aprila 2025 izhaja, da je bil Lunos tisti, ki je prvi odpovedal sodelovanje s Kustrom, to pa je nato še enkrat ponovil oziroma dodatno pojasnil. "Z nadaljnjim dopisom z dne 13. aprila 2023 je tožnica prvotoženski pojasnila, 'da odpoveduje pogodbo o izključni pravici distribucije z dne 13. decembra 2016 s takojšnjim učinkom, torej brez odpovednega roka in izredno'. To je prvotoženka izkoristila kot priložnost, da je z dopisom z dne 13. junija 2023 pogodbo zaradi nepopravljive izgube zaupanja med njo in tožnico brez odpovednega roka odpovedala," so na berlinskem sodišču pojasnili, da je i-Vent to dejanje nato uporabil kot razlog, da je pogodbo odpovedal tudi sam.
i‑Vent po drugi strani trdi, da je bil zaradi manjkajoče tehnične dokumentacije in neodzivnosti nemškega proizvajalca on prisiljen prekiniti poslovno razmerje. Tržni inšpektorat je 10. novembra 2023 zabeležil, da je i-Vent skušal "mimo proizvajalca pristopiti k preverjanju skladnosti prezračevalnega sistema Lunos e² v laboratoriju SIQ", a mu tega ni uspelo "izvesti zaradi neodzivnosti proizvajalca". V odločbi tržnega inšpektorata je zabeleženo, da je i-Vent sprejel "odločitev, da s proizvajalcem prekineta pogodbo o zastopanju ter s tem preneha z distribucijo in vgrajevanjem neskladnega proizvoda".
Kuster je imel dovoljenje, da uporablja znamko Lunos do junija 2025
Iz sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 24. septembra 2025 izhaja, da je Lunos GmbH 6. oktobra 2010 Kusterjevi družbi izrecno dovolil uporabo znamke Lunos. Marca 2016 mu je uporabo besedne in figurativne znamke dovolil do preklica. Dovoljenje pa ni bilo vključeno v distribucijsko pogodbo, zato ni avtomatično prenehalo s prenehanjem distribucijske pogodbe. Izrecno je bilo preklicano z odvetniškim dopisom 18. junija 2025.
To pa ne pomeni, da mu je bilo dovoljeno lastne proizvode predstavljati kot proizvode nemškega Lunosa, kombinirane sisteme označevati kot originalne sisteme Lunos, kupcem na račun napisati Lunos e², če je bila dejansko vgrajena naprava HRV160, ali ustvarjati napačen vtis, da sta Lunos in i‑Vent isti proizvod ali povezani podjetji.
3379 kosov neskladnega proizvoda na trgu
Tržni inšpektorat je 2023 preverjal skladnost sistemov, ki jih je Kusterjeva družba prodajala in vgrajevala kot Lunos e². Jedro nadzora tržnega inšpektorata so bile različne sestave sistema. "Na tem mestu je treba posebej poudariti, da tržni inšpektorat nadzira administrativno (ne)skladnost končnega izdelka, tj. prezračevalnega sistema, ki je dan na trg, in ne njegovih posameznih sestavnih delov," za naš portal pojasnjujejo na tržnem inšpektoratu.
Tržni inšpektor je februarja 2023 na sedežu takratne (Kustrove) družbe Lunos ugotovil administrativno neskladnost sistema Lunos e² kot celote, predvsem glede dokumentacije in kombinacij komponent. Ugotovil je, da je distributer originalne dele Lunos povezoval z lastnimi oziroma tujimi komponentami, ki jih originalni proizvajalec Lunos iz Berlina ni potrdil kot del svojega originalnega sistema.
Po njihovih ugotovitvah je bilo v obdobju od 1. januarja 2022 do 10. oktobra 2023 v Sloveniji omogočenih 3379 kosov neskladnega proizvoda, po dokumentaciji, ki so jo kupci poslali na Lunos in reklamacijah, pa naj bi nekateri kupci neskladnost proizvodov ugotavljali že leta 2021, torej pred obdobjem, ki ga zajema odločba tržnega inšpektorata.
Kuster je po tej ugotovitvi tržnega inšpektorata napovedal, da bo različne kombinacije poslal na neodvisno preverjanje, testiranja pa nikoli niso bila izvedena. i‑Vent je pojasnil, da od nemškega proizvajalca ni dobil tehnične dokumentacije, potrebne za izvedbo preskusov. Julija 2023 je nato inšpektoratu sporočil, da nadaljnje testiranje ni več smiselno, ker je prenehal prodajati sisteme Lunos, saj so takrat že prekinili sodelovanje.
Tržni inšpektorat je sicer pozneje na podlagi kartic artiklov ugotovil, da je Kuster tudi po tem datumu še dobavljal posamezne komponente, jih sestavljal v sisteme in vgrajeval. i‑Vent je tržnemu inšpektoratu takrat pojasnjeval, da "po 2. februarju 2023 ni sklenil več nobene nove pogodbe o prodaji prezračevalnih sistemov Lunos e²", temveč je izpolnjeval sklenjene pogodbe še pred 2. februarjem 2023: "Nekatere izmed teh pogodb so bile sklenjene celo že v letih 2020 in 2021." Na tržnem inšpektoratu so za naš portal potrdili, da podjetje i-Vent po ugotovljeni administrativni neskladnosti prezračevalnih sistemov Lunos e² "ni sklepalo novih pogodb o prodaji".
V Nemčiji niso vedeli, kaj Kuster vgrajuje v Sloveniji
Da imajo številni Slovenci v domovih kombinirane sisteme, sta pravno gledano sicer odgovorna oba, tako Kuster kot nemški proizvajalec. Glede na odločbo tržnega inšpektorata, ki smo jo pridobili, bi moral proizvajalec, torej Lunos GmbH, pripraviti tehnično dokumentacijo, označiti proizvod in izdati ustrezno izjavo o skladnosti: "Za ustrezno označevanje proizvoda z oznako skladnosti CE ter drugimi predpisanimi podatki, za pripravo tehnične dokumentacije in izdajo ustrezne Izjave EU o skladnosti, je odgovoren proizvajalec prezračevalnega sistema Lunos e² Lunos GmbH iz Nemčije." Po ugotovitvah inšpektorata sestavljeni sistem Lunos e² ni bil ustrezno označen, zahtevana poročila o preverjanju njegove varnosti in elektromagnetne združljivosti pa niso bila na voljo, niti jih ni Lunos GmbH posredoval Kusterju, ko jih je zahteval.
Iz Lunosa GmbH za naš portal navajajo, da niso predložili dokumentacije za takšno kombinacijo, saj v času inšpekcijskega postopka niso poznali vseh konfiguracij, ki so se vgrajevale v Sloveniji: "Če proizvajalec neke sestave ni zasnoval, odobril ali preizkusil, zanjo ne more izdati izjave EU o skladnosti, kot da gre za njegov serijski proizvod. To pa ni isto kot ugotovitev, da originalni izdelki Lunos sami po sebi niso bili certificirani." Po navedbah nemškega proizvajalca so šele pozneje razumeli, da je distributer že med veljavno pogodbo uvajal tudi svoje oziroma druge neoriginalne elemente. Tudi v sodbi iz Berlina je pri presoji narave poslovnega razmerja zapisano, da je slovenski distributer dalj časa razvijal konkurenčne proizvode, ne da bi Lunos GmbH to zaznal, kar jasno kaže na to, da nemški proizvajalec ni vedel, kaj vse je distributer vzporedno razvijal in uporabljal.
Glede na odločbo tržnega inšpektorata bi sicer moral tudi distributer, torej i-Vent, oziroma odgovorna oseba, torej Milan Kuster, pred prodajo in vgradnjo preveriti, ali ima proizvod zahtevane oznake in dokumente: "Distributer je za proizvode, ki jim je omogočal dostopnost na trgu ali jih dajal v uporabo, dolžan preverjati in zagotavljati skladnost s predpisanimi tehničnimi zahtevami." Če je domneval, da proizvod ni skladen, ga ne bi smel prodajati ali vgrajevati, dokler skladnost ne bi bila zagotovljena.
Zato je tržni inšpektorat 10. novembra 2023 odločil, da je pravna oseba i-Vent odgovorna, "ker je odgovorna oseba Milan Kuster /.../ omogočila dostopnost 3379 kosov neskladnega proizvoda na trgu" in je proti i-Ventu uvedel prekrškovni postopek in izdal prekrškovno odločbo z izrekom opomina.
Ta odločitev sicer ni ostala v veljavi. Okrajno sodišče v Ljubljani je 20. februarja 2025 odločbo spremenilo in prekrškovni postopek proti i-Ventu in Kustru ustavilo. Ne zato, ker bi bila skladnost 3379 kosov dokazana, temveč je okrajno sodišče v Ljubljani presodilo, da tržni inšpektorat v odločbi iz leta 2023 ni dovolj natančno opisal prekrška: "Sodišče ugotavlja, da je izrek v konkretni odločbi o prekršku pomanjkljiv in kot tak nepopoln."
Mislili, da so kupili Lunos, vgrajen imajo i-Vent
Kupci, ki so se obračali na Lunos zaradi neskladnih izdelkov v njihovem domu, so omenjali tudi, da so jim prodajalci, monterji in drugi zaposleni predstavili rešitev Lunos tako, da so bili prepričani, da kupujejo originalne proizvode nemškega proizvajalca.
Po navedbah nekaterih kupcev naj bi jih prodajalci ob vprašanjih prepričevali, da je i‑Vent pravzaprav isto kot Lunos, da gre zgolj za nadaljevanje istega sistema ali da je i‑Vent naslednik nekdanjega Lunosa v Sloveniji. Uredništvo razpolaga z imeni posameznih terenskih prodajalcev, ki jih omenjajo kupci, a njihovih imen za zdaj ne objavljamo.
Da navedbe o vlogi prodajalcev niso povsem abstraktne, kaže tudi opomin, ki ga je odvetniška družba Vesenjak 23. aprila 2025 v imenu Lunosa poslala enemu od zaposlenih pri i‑Ventu. Zaposleni v i-Ventu je 2. aprila 2025 potencialni stranki poslal ponudbo i‑Venta skupaj s katalogom, v katerem so se pojavljale oznake Lunos in e² ter sporočili: "Nekoč Lunos, danes i‑Vent", "Čas je za nadgradnjo: e² → i‑Vent" in navedbo, da je rešitev i‑Vent združljiva z napravami e². Lunos ga je pozval, naj s takšnim ravnanjem preneha, sicer je napovedal odškodninski zahtevek in predlog za kazenski pregon.
Kuster za Maribor24 ni zanikal, da je bilo na računu navedeno eno, vgrajeno pa drugo, a je zavrnil sklep, da to pomeni, da kupec ni prejel naročene storitve oziroma sistema. Po njegovem so kupci sklenili posel z družbo, ki je do aprila 2023 nastopala pod imenom Lunos, danes pa se imenuje i‑Vent, in prejeli naročeno celovito storitev.
Eko sklad je preverjal, kaj imajo kupci vgrajeno
Lunos je o teh obvestilih kupcev obvestil Eko sklad. Eko sklad je prvo opozorilo s strani Lunos GmbH o tem prejel 5. aprila 2024, so nam potrdili.
Problem ni le to, da so kupci plačali za nemško tehnologijo Lunos, vgrajeno pa imajo tehnologijo i-Venta, temveč tudi to, da so za ta prezračevalni sistem dobili subvencijo Eko sklada. Eko sklad namreč vodi informativni seznam naprav, za katere je bilo že preverjeno izpolnjevanje pogojev javnega poziva. Če naprave ni na seznamu, mora vlagatelj izpolnjevanje pogojev dokazati z ustrezno dokumentacijo. Če bi se izkazalo, da imajo kupci dejansko vgrajeno konfiguracijo, ki je ni na seznamu Eko sklada, čeprav so plačali za konfiguracijo, ki je, bi morali ti kupci subvencijo vrniti, so nam potrdili na Eko skladu.
Zato je Eko sklad nemudoma po prejemu obvestila Lunosa začel preverjati še nezaključene vloge, pri katerih je bil izvajalec i‑Vent, na računu pa je bila navedena naprava Lunos e². Eko sklad je od vlagateljev zahteval fotografijo napisne etikete vgrajene naprave, preverili so vse konkretne vloge, račune, serijske številke in oznake naprav, v enem primeru pa so celo opravili fizični ogled, so nam povedali z Eko sklada.
V desetih primerih se račun in etiketa nista ujemala, so nam povedali z Eko sklada. V devetih primerih je bil na računu naveden Lunos e², na etiketi dejansko vgrajene naprave pa i‑Vent HRV160, v enem primeru pa je celo bila vgrajena neka druga naprava, vendar Eko sklad v odgovoru ni navedel njenega proizvajalca ali modela. Pri subvencijah je bila pri vseh teh primerih uporabljena dokumentacija za prezračevalni sistem Lunos e².
Eko sklad ne bi podelil subvencije za kombinacijo sistemov Lunos in i-Vent, so nam potrdili. Takšna konfiguracija po njegovih navedbah ni bila nikoli uvrščena na seznam upravičenih naprav oziroma odobrena kot samostojna konfiguracija.
Po ugotovitvah Eko sklada so bili v devetih primerih računi popravljeni z obrazložitvijo izvajalca, da je bil e² naveden pomotoma namesto HRV160, so nam sporočili z Eko sklada. Sklad je kljub temu zaradi suma storitve sumljivega dejanja goljufije in/ali ponarejanja listin na policijsko upravo Ljubljana zoper i-Vent podal kazensko ovadbo, vlagateljem pa je v vseh teh primerih poslal poročilo o ugotovitvah pred izdajo zavrnilne odločbe.
Niso pa spet odprli že pravnomočno končanih subvencijskih postopkov. Da imajo številni Slovenci v resnici vgrajen sistem i-Vent, čeprav so plačali za Lunos in imajo tako tudi na računu zavedeno, tudi niso obvestili že obstoječih lastnikov naprav: "Za sistemska tveganja in skladnost izdelkov na trgu so pristojni drugi organi (tržni inšpektorat), ki o tem uradno obveščajo javnost." Tudi tržni inšpektorat o tem javnosti ni obvestil.
i-Vent HRV160
i‑Ventov HRV160 je tržni inšpektorat nadziral še posebej. Namreč za modele stanovanjskih prezračevalnih naprav, ki sodijo pod pravila energijskega označevanja, evropska uredba od leta 2019 zahteva vpis v Eprel še pred dajanjem novega modela na trg. Tržni inšpektorat pa je ugotovil, da v določenem obdobju HRV160 še ni bil vpisan v Eprel, bil pa je na voljo kupcem na slovenskem trgu.
"Z inšpekcijskimi postopki je tržni inšpektorat nadaljeval tudi po letu 2023, ko se je podjetje Lunos d.o.o. preimenovalo v podjetje i-Vent d.o.o., in ga tudi obravnaval. Inšpekcijski nadzor je obsegal nadzor administrativne skladnosti prezračevalnega sistema i-Vent HRV160 glede zahtev po pravilniku o radijski opremi in prezračevalnega sistema Rekuperacija i-Vent glede izpolnjevanja zahtev okoljsko primerne zasnove in energijskega označevanja. V zvezi s tem je bila zaradi ugotovljene nepravilnosti (zapozneli vpis v podatkovno bazo Eprel) izdana prekrškovna odločba z izrekom opomina," so za naš portal povedali na tržnem inšpektoratu.
Kot so nam sporočili z Eko sklada, HRV160 5. aprila 2024 še ni bil na seznamu upravičenih do subvencije Eko sklada, na seznam so ga kot samostojno konfiguracijo (ne pa v kombinaciji z Lunosom) uvrstili po 23. juliju 2024, ko je i-Vent dokazal tržnemu inšpektoratu, da je "HRV160 ustrezen in skladen s predpisi".
"Zmanjšanje toplotne učinkovitosti in nedoseganje certificiranih izkoristkov rekuperacije"
Prezračevalni sistem ni samo ventilator v steni. Gre za tehnično celoto, ki vključuje ventilatorsko enoto, krmilnik, napajalnik, regulacijo, način delovanja, pretoke zraka, vračanje toplote, porabo energije, hrup, elektromagnetno združljivost in varnost. Če nekdo vzame originalni element Lunos in ga kombinira z lastnim krmilnikom ali lastno regulacijo, to ni več nujno isti sistem, ki je bil certificiran. Tak sistem je treba preveriti kot novo funkcionalno celoto. Tehnični direktor skupine Lunos Michael Merscher je opozoril, da lahko kombiniranje elementov i‑Vent z elementi LUNOS zmanjša toplotno učinkovitosti in ne dosega certificiranih izkoristkov rekuperacije.
Plačali za Lunos, vgrajen imate i-Vent? To lahko storite
Spori na sodišču
Spor med Lunosom in i‑Ventom se je v naslednjih letih preselil na sodišča, obe strani sta odprli številne postopke.
Lunos je zahteval takojšnjo prepoved – vedno neuspešno
V Lunosu trdijo, da je njegov takratni distributer, torej Kuster, vzporedno prodajal lastne oziroma druge konkurenčne proizvode, pri tem pa uporabljal ime in ugled znamke Lunos. Berlinsko sodišče je aprila 2025 odločilo, da Lunos ne more uspešno utemeljiti teh zahtevkov proti i-Ventu in je zato tožbo Lunosa zavrnilo. Del zahtevkov je zavrnilo zaradi neveljavne konkurenčne prepovedi, del zaradi nepristojnosti za ravnanja v Sloveniji, del zato, ker dovoljenje za uporabo znamke ni bilo posebej preklicano (to, da so imeli dovoljenje za uporabo znamke, sicer ne pomeni, da so lahko zavajali kupce), pri očitkih o zamenjanih napravah pa je presodilo, da njihova resničnost za postavljene zahtevke ni odločilna. Zato vprašanja, kaj so kupci dejansko naročili in kaj prejeli, ni razjasnilo: "Ni bilo treba razjasniti, ali drži trditev tožnice ali pa je resničen ugovor prvotoženke, da so posamezni kupci naročili 'kombinacijo' naprav in jo tudi prejeli."
Lunos GmbH je leta 2025 tudi v Sloveniji dvakrat zahteval začasno sodno varstvo zaradi domnevnih kršitev znamk Lunos in e². Prvi predlog za začasno odredbo je vložil februarja 2025. Okrožno sodišče v Ljubljani mu je marca najprej delno ugodilo, po ugovoru i‑Venta pa je junija odredbo razveljavilo in predlog zavrnilo. Pomemben razlog za spremembo odločitve je bila vmesna zavrnitev Lunosove tožbe pred berlinskim sodiščem. V njej je Lunos svoje zahtevke proti i‑Ventu in Kustru med drugim utemeljeval s konkurenčno prepovedjo in uporabo znamk, vendar jih je sodišče zavrnilo predvsem zaradi neveljavnosti konkurenčne prepovedi in zato, ker prenehanje distribucijske pogodbe ni samodejno pomenilo tudi preklica ločenega dovoljenja za uporabo znamke Lunos. Sodišče je ugotovilo predvsem, da je bila pravica do uporabe znamke urejena z ločenim dogovorom in zato ni prenehala avtomatično že z odpovedjo distribucijske pogodbe. "I-Vent je imel dovoljenje za uporabo znamke Lunos do 18. junija 2025 in tudi zato do tega dne pravice Lunos iz znamke Lunos ni mogel kršiti," za naš portal poudarjajo pri i-Ventu. Kot smo že pojasnili, berlinsko sodišče s tem, da je odločilo, da je Kuster imel dovoljenje za uporabo znamke, ni presodilo, da je lahko zavajal kupce oziroma vgrajeval i-Vent namesto Lunosa. Prav tako sodišče pri tem ni ugotavljalo, ali so kupci dejansko prejeli proizvode, ki so jih naročili. Za zatrjevane kršitve na slovenskem trgu nemško sodišče namreč ni pristojno, vprašanja konkretnih dobav kupcem pa mu za odločitev v tej zadevi torej ni bilo treba rešiti.
Lunos je nato avgusta 2025 Sloveniji vložil še eno tožbo, s katero med drugim zahteva ugotovitev kršitev znamk, prepoved njihove uporabe, objavo sodbe in plačilo milijona evrov. Skupaj s tožbo je spet predlagal začasno odredbo. Okrožno sodišče v Ljubljani je zavrnilo predlog za začasno odredbo, predvsem zato, ker Lunos ni izkazal dovolj pogojev za takojšnje začasno varstvo, zlasti zatrjevane težko nadomestljive škode. Ni pa odločilo, da i‑Vent znamk ni kršil ali da Lunos ni upravičen do milijona evrov. O tem bo oziroma bi moralo sodišče odločiti v glavni pravdi. Iz dokumentov, ki smo jih pridobili, ni razvidno, da bi bila glavna tožba že pravnomočno končana.
i‑Vent dosegel začasno prepoved objav Lunosa
V ločenem postopku je bil uspešen i‑Vent. Novembra 2025 je proti slovenski družbi Lunos zahteval umik in prepoved objav, v katerih je Lunos opozarjal na domnevno zavajanje kupcev ter nezdružljivost krmiljenja i‑Vent z enoto Lunos e².
Okrožno sodišče v Mariboru je decembra 2025 izdalo začasno odredbo in Lunosu naložilo umik konkretnih objav ter prepoved njihovega nadaljnjega širjenja. Za kršitev je določilo denarno kazen 50 tisoč evrov. Februarja 2026 je zavrnilo ugovor Lunosa, marca pa je višje sodišče v Mariboru zavrnilo še njegovo pritožbo.
Sodišči sta problematizirali predvsem način oglaševanja, pri katerem je bil Lunos prikazan z zeleno kljukico, i‑Vent pa z rdečim križcem. Presodili sta, da je i‑Vent z zahtevano stopnjo verjetnosti izkazal nelojalno konkurenco, ustvarjanje zmede in poseg v svoj ugled.
Toda tudi ta odločitev je bila sprejeta v okviru začasne odredbe. i‑Vent je decembra 2025 vložil še glavno tožbo, končne sodbe v tej pravdi pa med dokumenti, ki smo jih prejeli, še ni.
Kuster bi Lunos poslal v stečaj
i‑Vent je 22. junija 2026 vložil predlog za začetek stečajnega postopka nad družbo Lunos, je Kuster povedal za Večer. Kuster je pojasnil, da so bili povod za predlog za začetek stečajnega postopka javno objavljeni računovodski izkazi Lunosa, ki naj bi jih i‑Vent analiziral skupaj s finančnimi strokovnjaki. "Na podlagi teh ugotovitev smo ocenili, da moramo zaščititi svoje interese kot upnik in ustrezno ukrepati," je dejal Kuster. Višine in pravne podlage zatrjevane terjatve za naš portal ni razkril, čeprav smo i‑Vent izrecno prosili, naj pojasni natančno višino domnevnega dolga in nam posreduje stečajni predlog.
Informacije o stečajnem postopku nam je nato posredoval Fonovič. Iz ugovora, vloženega v postopku, izhaja, da je i‑Vent svojo legitimacijo med drugim oprl na 1444,46 evra procesnih stroškov, nedenarni zahtevek za umik objav in 1,17 milijona evra odškodninske terjatve iz še odprte pravde. Procesni stroški so bili 27. junija 2026 plačani z obrestmi, še preden je bil stečajni predlog vročen družbi. O 1,17-milijonski odškodninski terjatvi pa ob vložitvi ugovora sodišče še ni vsebinsko odločilo niti ni bil opravljen prvi narok. Predlog za stečaj zato ni isto kot pravnomočno ugotovljen dolg ali ugotovljena insolventnost.
Fonovič navedbe o insolventnosti sicer zavrača. V ugovoru je družba Lunos predložila tudi strokovno mnenje revizijske hiše Jerman-Bajuk, po katerem je bila 30. junija 2026 kapitalsko ustrezna in dolgoročno plačilno sposobna, ter patronatsko izjavo večinskega lastnika Lunos GmbH. Fonovič za naš portal poudarja, da so zahtevki i‑Venta predmet odprtih in prerekanih sodnih postopkov ter da računovodski izkazi sami po sebi ne dokazujejo insolventnosti. Po njegovem je treba pri presoji upoštevati tudi denarne tokove, financiranje razvoja in podporo nemškega večinskega lastnika: "Lunos Slovenija je bil ustanovljen konec leta 2023. V zelo kratkem času smo morali zgraditi organizacijo, zaposliti ljudi, vzpostaviti logistiko, servis, marketing, informacijske sisteme in regionalno mrežo. To so razvojna vlaganja. Če pogledate zgolj eno postavko v bilanci, lahko dobite napačen vtis. Če pa pogledate celotno poslovno sliko – rast prihodkov, širitev ekipe, razvoj novih trgov in podporo večinskega lastnika –, vidite podjetje, ki investira v prihodnost. Naš cilj ni kratkoročno ustvarjati najvišjega dobička, temveč zgraditi stabilno podjetje za naslednjih deset, 20 let."
Iz Lunosa so nam posredovali tudi dokument, ki dokazuje, da je družba leta 2026 zaradi domnevne kampanje diskreditacije zahtevala sodno varstvo proti i‑Ventu. Med spornimi ravnanji navaja objave in sporočila o domnevnem prirejanju bilanc, insolventnosti, stečajnem predlogu in drugih poslovnih nepravilnostih. Lunos trdi, da so se takšne navedbe širile prek medijev, družbenih omrežij in sporočil kupcem.
Kazenske ovadbe še brez znanega epiloga
Poleg civilnih sporov obstajajo tudi kazenske ovadbe. Lunos GmbH je maja 2024 zoper i‑Vent in Kustra vložil kazensko ovadbo zaradi suma neupravičene uporabe tuje oznake ali modela. Očita jima, da naj bi pod znamko Lunos tržila lastne oziroma druge proizvode. Očitajo jim, da so uporabljali hkratne uporabe logotipov Lunos in i‑Vent, izdelek i-Vent predstavljali kot nadgradnjo sistema Lunos e², domnevno naj bi ustvarjali vtis, da gre za povezana ali ista sistema, ter ustvarjali vtis povezave med znamko, dokumentacijo Lunos in subvencijami Eko sklada.
Tržni inšpektorat je zaradi oglaševanja, v katerem sta se na istem proizvodu pojavljali znamki Lunos in i‑Vent, uvedel inšpekcijski postopek, so nam povedali na tržnem inšpektoratu. A ker je policija glede povezanih ravnanj vodila predkazenski postopek, je inšpektorat svoj postopek prekinil in ni uvedel prekrškovnega postopka, so nam pojasnili.
Kot smo že omenili, je tudi Eko sklad kazensko ovadil i-Vent. Oktobra 2024 so policiji naznanil sum goljufije oziroma ponarejanja listin zaradi ugotovljenih razlik med napravami, navedenimi na računih in oznakami dejansko vgrajenih naprav.
Zamenjava blagovne znamke je isto , kot če bi recimo v politiki volili Janšo dobili pa bi goluba