Zaključni fasadni sloj ima dve bistveni nalogi. Vse sloje fasadnega sistema pod njim ščiti pred vremenskimi vplivi in zagotavlja trdnost ter odpornost. Z zaključnim fasadnim slojem ustvarimo videz hiše in poudarimo njeno arhitekturno zasnovo.
Izbira zaključnega fasadnega sloja bi zato morala biti prepuščena arhitektu ali strokovnjaku za izvedbo fasad. To je lahko izkušen fasader, ki se lahko izkaže z referencami, ali pa proizvajalec fasadnega sistema.
Bistvene ralike med fasadnimi zaključnimi sloji
Zaključnih fasadnih sistemov je namreč več, razlikujejo pa se po sestavi, granulaciji in strukturi, svojih fizikalnih lastnostih, kot so paroprepustnost, vodoodbojnost in vodovpojsnost, elastičnost in trdnost, po številu barvnih odtenkov in njihovi obstojnosti, vezavi na podlago in občutljivosti oziroma odpornosti na vremenske pogoje.
Izbiramo lahko med akrilnimi, silikatnimi, silikonskimi in mineralnimi zaključnimi sloji, ter njihovimi izpeljankami, kot sta silikatno-silikonski in silikonsko-akrilni.
Akrilni – To so najstarejši med novejšimi zaključni sloji za tankoslojne fasadne sisteme. Ko so se pojavili, so pomenili pravo revolucijo v izdelavi fasad. Pred tem smo poznali apneno-cementne omete, ki zahtevajo več spretnosti pri izvedbi, akrilni pa omogočajo preprost nanos, hkrati pa so vodoobojni. Zagotavljajo tudi precej dobro obstojnost barve in neomejeno število barvnih odtenkov. Ker jim lahko dodamo pospeševalce sušenja, jih lahko nanašamo tudi v hladnejših dneh.
Silikatni – Vezivo silikatnega zaključnega sloja vsebuje kalijevo vodno steklo, ki skupaj s silifikacijo (kemična reakcija) zagotavlja močno vezavo s podlago in večjo paroprepustnost. Med prednostmi lahko izpostavimo še naravno odpornost proti algam in plesnim, ker je njihov pH višji kot na primer pri akrilnih slojih. Največja njihova pomanjkljivost pa je je omejenost barvnih odtenkov.
Silikonski – Med prednostmi teh zaključnih slojev, ki so na trg prišli zadnji, izpostavljamo elastičnost, mikroporoznost, vodoodbojnost, barvno obstojnost in odpornost proti drugim vplivom iz okolja. Preprečujejo nastanek lasastih razpok na fasadni površini, saj zelo dobro prenašajo napetosti, ki se lahko pojavijo zaradi temperaturnih sprememb.
Silikatni zaključni sloji so tako v primerjavi z akrilnimi bolj paroprepustni in manj vodoodbojni, najbolj vodoodbojen, elastičen in dobro paroprepusten pa je silikonski zaključni sloj.
Izbira glede na lokacijo in vremenske razmere
Zaradi različnih lastnosti je treba zaključni fasadni omet izbrati glede na lokacijo in lego objekta ter vremenske razmere, značilne za to lokacijo, glede na njegovo arhitekturo in način izvedbe strehe ter posameznih detajlov.
Za hišo, kjer je zaradi njene senčne lege pogosto prisotna tudi vlaga, ki se na površini fasade suši počasi, razvoj alg in plesni pa zato bolj verjetne, na primer priporočajo bolj vodovpojne zaključne sloje, mineralne in silikatne. Kapljico vode bodo namreč raztegnili po površini, zaradi česar se bo posušila prej, to pa je najboljša zaščita pred razvojem alg in plesni na fasadi.
Izbira glede na toplotno izolacijo
Izbira zaključnega fasadnega sloja pa je odvisna tudi in predvsem od toplotne izolacije, s katero bomo izolirali hišo. Velja splošno pravilo, da za bolj paroprepustne toplotnoizolativne materiale izberemo enako paropepustni zaključni sloj. V nasprotnem se bo vodna para zadrževala v območju toplotne izolacije, kar pa dolgoročno lahko povzroči njeno propadanje.
Za toplotno izolacijo iz kamene volne, ki je dobro paroperpustna ni primeren vsak zaključni sloj. Proizvajalci tega izolacijskega materiala priporočajo, da izberemo silikatni ali mineralni, zelo pogosta izbira je silikatno-silikonski zaključni sloj, ki zagotavlja paroprepustnost navzven in hkrati vodoodbojnost, tako da vodna para prehaja iz notranjih prostorov, hkrati pa se prepreči pretirano navlaženje fasadnega sistema zaradi padavin.
Če hišo toplotno izoliramo z ekspandiranim polistirenom, je izbira ustreznih zaključnih slojev večja. Ta izolacijski material je precej bolj zaprt in malo prepusten za vodno paro. Kljub temu pa proizvajalci priporočajo izbiro silikatnega zaključnega sloja. Ta na površini naredi trdo mrežno strukturo in preprečuje vdor vode v fasadni sistem.
Fasadni sistem naj bo certificiran
Proizvajalci fasadnih sistemov in toplotnih izolacij pa opozarjajo še na pogosto napačno prakso uporabe med seboj nezdružljivih materialov v fasadnem sistemu. Materiali pogosto tudi niso certificirani. Oboje pa prinaša velike težave na fasadah, ki morda niso vidne takoj, skoraj gotovo pa se pojavijo čez nekaj let. Za takšne nepreverjene sisteme graditelj ne more dobiti garancije za materiale, zato je ob morebitnih težavah prepuščen sam sebi, opozarjajo. Le garancija izvajalca ni dovolj. Ta velja za izvedbo, ne pa tudi za napake, ki nastanejo zaradi napačno izbranih materialov.
Odkar sem začel delati na spletu od d0ma, zaslužim 95 USD na uro. Neverjetno, edino kar potrebuje je enostavno tipkanje …