Česen bo dobro uspeval, če bo razvil kakovosten koreninski sistem, za to pa morata biti izpolnjena dva pogoja. Zemlja ne sme biti preveč ogreta, tudi zunanje temperature so lahko nižje, dan pa naj bo čim krajši.

Idealni pogoji za sajenje česna na domačem zelenjavnem vrtu so tako konec novembra in še v začetku decembra, preden zemlja pomrzne. Takrat govorimo o jesenskem sajenju česna.

Foto: Shutterstock česen Če pa ste ta čas zamudili, je druga priložnost sajenje spomladanskega česa. Da bi ujeli krajši dan in nizke temperature zemlje, je konec februarja in začetek marca čas, da ga posadimo.

Nizka temperatura zemlje zmanjša tveganje za razvoj glivičnih bolezni, hkrati so to idealni pogoji za razvoj krepkih korenin. Če so temperature previsoke, dan pa se daljša, se bo energija namesto v korenine usmerila v rast listov.

Spomladi sadimo le sorte, ki so primerne za spomladansko sajenje. Izbiramo glavice z večjimi stroki, saj to zagotavlja večji in debelejši pridelek. Prav nasprotno kot pri čebuli, kjer je bolje izbrati bolj droben čebulček.

Priprava tal in gnojenje

Poleg navedenega pa je pri sajenju česna vredno upoštevati še nekaj drugih zakonitosti, da bo pridelek res tak, kot ga želimo.

Prvo pravilo je, da gredo pripravimo vsaj nekaj dni, preden bomo sadili. Prerahljati jo je treba in odstraniti vse plevele. Če je bila čez zimo pokrita s plastjo slame, bo opravilo lažje in hitrejše.

Kolobar in dobri sosedi

Izberemo grede, na katerih vsaj štiri leta ni rasel česen ali čebula. Lahko pa ga sadimo na gredicah z mešanimi posevki. Najbolje se bo počutil v družbi s kumarami, paradižnikom in rdečo peso, pa tudi korenčkom.  

Drugo pravilo je, da česnu nikoli ne gnojimo s hlevskim gnojem, sploh pa ne tik pred sajenjem. Posadimo ga na grede, ki smo jim hlevski gnoj dodali pred dvema, še bolje pa pred tremi leti.

Na grede po potrebi dodamo le manjšo količino domačega komposta ali organskih gnojil, a ne pretiravamo, saj česen ne zahteva veliko hranil. Najbolje pa bo uspeval v peščeno ilovnatih tleh, pri čemer je pomembno, da v njih ne zastaja voda.

Namakanje strokov

Glavice česna na stroke razdelimo šele tik pred sajenje. Če to naredimo prej, bodo posamezni stroki odgnali, zaradi česar se bo koreninski sistem razvijal slabše.

Da bi se izognili glivičnim in drugim boleznim, je stroke pred sajenjem dobro razkužiti. Za to lahko uporabimo namenska sredstva, ki jih kupimo, lahko pa preprosto zmešamo pepel in vodo v razmerju 1 proti 4. dobra rešitev je tudi žajbljev čaj. V raztopini jih postimo največ dve uri pred sajenjem.

Sajenje v vrste

Sadimo jih v vrste, pri čemer lahko kopljemo posamezne jamice, bolj preprosto pa je narediti kanal. Med vrstami naj bo približno 25 do 30 centimetrov, v vrsti pa približno pet do 10 centimetrov. Tako bomo kasneje rastline lahko okopavali in jim rahljali zemljo, kar je še en pomemben dejavnik, ki vpliva na kakovost pridelka. Posamezne stroke z debelejšim delom potisnemo navzdol do globine pet centimetrov in zasujemo.

Če ga sadimo v mešanih posevkih, naj bodo medvrstne razdalje nekoliko večje, da ga bomo še vedno lahko okopali.

Kasneje s česnom ni veliko dela, le okopljemo ga vsake toliko časa, zalivamo pa ga predvsem v času, ko se glavice debelijo, če seveda ni dežja.