Bližata se pomlad in gradbena sezona, zato vse več ljudi načrtuje različne funkcionalne posodobitve, s katerimi bi izboljšali kakovost bivanja. Sodeč po razpravah na družbenih omrežjih, so med načrti zelo priljubljeni nastreški oziroma pergole nad terasami ob hišah ali na vrtu.

Ob tem se še vedno najpogosteje pojavljajo vprašanja, ali na primer za pergolo, nadstrešek ali kakšno drugačno nadkritje potrebujejo gradbeno dovoljenje ali ne. Med odgovori pa lahko pogosto preberemo, da je to odvisno od občine in uradnikov na upravnih enotah.

Čeprav je malo verjetno, da bi uradniki na upravnih enotah vsak po svoje tolmačili zakonodajo, smo vendarle preverili, ali ta možnost obstaja. Enaka vprašanja smo poslali na 10 upravnih enot po Sloveniji, torej v Ljubljano, Kranj, Maribor, Sežano, Trebnje, Brežice, Kamnik, Cerknico, Slovenj Gradec in Mursko Soboto.

Potrdili so našo skepso, saj smo prav iz vseh 10 upravnih enot dobili enake odgovore. Ali bo za senco v obliki pergole, nadstreška, nadstrešnice potrebno gradbeno dovoljenje ali ne, ni odvisno od uradnika na upravni enoti, temveč od določil in pogojev, ki jih zapoveduje zakonodaja in podzakonski akti.

Nadstrešek in nadstrešnica ni isto

Foto: zajem zaslona nadstrešek in nadstrešnica Kaj so nam povedali na upravnih enotah? Najprej je treba ločiti nadstrešek od nadstrešnice. Na primer tudi bioklimastka ali navadna pregola je lahko nadstrešek ali nadstrešnica.

Nadstrešnica je samostojni objekt brez obodnih sten, ki se lahko glavnega objekta dotika, vendar z njim ni konstrukcijsko povezana. Dotika pa se ga lahko z dveh strani, stoji pa na stebrih.

Nadstrešek pa je del objekta, namenjen zaščiti pred zunanjimi vplivi, ki je konstrukcijsko povezan z objektom. V to kategorijo spadajo na primer konzolni nadstreški in nadstreški na ravni strehi.

Kot opozarjajo na upravni enoti Slovenj Gradec, lahko tudi nadstrešnica postane nadstrešek, če se vpenja v osnovni objekt. "Če se nadstrešnica konstrukcijsko vpenja v objekt, se obravnava kot nadstrešek oziroma kot prizidava".

Nadstrešek nima samostojne klasifikacije, temveč se klasificira kot del objekta, h kateremu je prizidan, in skupaj tvorita celoto. Medtem ko je nadstrešnica klasificirana kot stavba za funkcionalno dopolnitev.

Navedeno pomeni, da je na primer navadna ali bioklimatska pergola, ki bo na mesto postavljena stalno, lahko nadstrešnica, (če je samostojna) ali nadstrešek (če je vpeta v hišo).

Trije različne investicije

Upravne enote smo vprašali, kakšne so zahteve zakonodaje v treh različnih primerih. V prvem bi investitor ob hiši postavil nadstrešnico, veliko 18 kvadratnih metrov, v drugem bi bila nadstrešnica velika 30 kvadratnih metrov, tretji investitor pa bi se odločil za vpenjanje v hišo, torej za postavitev nadstreška, velikega 18 kvadratnih metrov.

Odgovori vseh upravnih enot so enaki in enoznačni.

Brez gradbenega dovoljenja in prijave gradnje

V prvem primeru, ko gre za nadstrešnico, manjšo od 20 kvadratnih metrov, hkrati ni višja od štirih metrov, niti za njeno postavitev ni predviden izkop, globlji od dveh metrov, gre za enostavni objekt.

Enostavni objekt se postavi brez gradbenega dovoljenja, tudi prijave začetka gradnje ni treba narediti. Prav tako se za enostavni objekt ne plača komunalni prispevek, če gre za pomožni objekt.

Mora pa biti objekt skladen s prostorskim izvedbenim aktom in drugimi predpisi občine, zato ni odveč, če na občini preverite, kaj določajo akti.

Foto: Profimedia nadstrešnica

Nadstrešnica od 20 do 50 m² je nezahtevni objekt

V drugem primeru gre za nadstrešnico, ki s 30 kvadratnimi metri presega dimenzije enostavnega objekta in spada med nezahtevne objekte. Za postavitev teh pa je treba pridobiti gradbeno dovoljenje za nezahtevni objekt. Postopek pridobitve je v primerjavi s klasičnim dovoljenjem sicer bolj preprost in hitrejši.

Pred vložitvijo zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja mora investitor skladno z GZ-1 pridobiti mnenja pristojnih mnenjedajalcev, med drugim mnenje o skladnosti gradnje s prostorskimi akti občine, na območju katere je predvidena gradnja.

Na upravno enoto mora vložiti zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za nezahtevni objekt in priložiti dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja za nezahtevne objekte.

Še pred izdajo gradbenega dovoljenja pa mora dobiti odločbo občine o odmeri komunalnega prispevka in ga tudi plačati.

Zadnji korak je prijava začetka gradnje.

Foto: Profimedia nadstrešek

Za nadstrešek klasično gradbeno dovoljenje

V tretjem primeru, ko gre za nadstrešek s površino 18 kvadratnih metrov, pa mora skozi celotni postopek pridobitve klasičnega gradbenega dovoljenja, saj gre za prizidavo.

Brez gradbenega dovoljenja se lahko v okviru manjše rekonstrukcije postavi le do šest kvadratnih metrov velik nepohodni konzolni nadstrešek, v okviru vzdrževalnih del pa nad vhodom do dva kvadratna metra velik nepohodni konzolni nadstrešek.

katarina.n.mal@styria-media.si