V kakšni fazi je sprejetje prenovljenega pravilnika za učinkovito rabo energije v stavbah (Pures) in pripadajoče tehnične smernice, ki naj bi bolj natančno opredelila gradbeno tehnične predpise za gradnjo skoraj nič energijskih hiš, ki so po energetskem zakonu in zakonu o učinkoviti rabi energije obvezne že od 1. januarja, smo vprašali na ministrstvo za okolje in prostor, pristojno za pripravo in sprejetje omenjenega pravilnika.

Pravilnik zamuja že mesece

Konec lanskega leta so nam namreč povedali, da je začetek trimesečne javne obravnave pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah in tehnične smernice za graditev TSG-.1-004:2021 predvideno januarja letos. Zdaj navajajo, da osnutek pravilnika in pripadajoče tehnične smernice še vedno pripravljajo, v javni obravnavi pa bosta predvidoma še pred poletnimi počitnicami.

Zanimalo nas je tudi, ali je morda že znano oziroma določeno, da bo v sNES treba vgraditi tudi prezračevalni sistem z rekuperacijo, kolikšna bo po novem najvišja dovoljena toplotna prehodnost zunanjega ovoja in kolikšna bo najvišja dovoljena potrebna energija za ogrevanje?

Novogradnje Že čez leto in pol bomo gradili le skoraj ničenergijske hiše

Na nobeno vprašanje nismo dobili konkretnega odgovora, saj naj bi „pravilnik predpisoval energijske zahteve za stavbo, za gradbene in tehnične sisteme, ne pa samih tehničnih rešitev. Te so domena projektantske skupine. Toplotna prehodnost ovoja in potrebna energija sta odvisna od vrste stavbe, zato pri tem ni enoznačnega odgovora.“

Pa vendar je v obstoječem pravilniku oziroma pripadajoči tehnični smernici natančno opredeljeno, kolikšne so lahko toplotne prehodnosti posameznih sklopov zunanjega ovoja stavbe, kolikšna je lahko najvišja toplotna prehodnost oken, glede na formule izračuna potrebne toplote za ogrevanje, pa je bilo tudi znano, da ta naj ne bi presegala 37 kWh/m2 na leto. Ali teh podatkov v novi tehnični smernici in pravilniku ne bo več ali pa podatkov še ni, ne vemo.   

Zahteva za 50-delež obnovljivih virov zagotovo ostaja

Izvedeli smo le, da predvidoma ostaja zahteva o deležu obnovljivih virov energije, ki ga bo treba zagotoviti za obratovanje stavbe. Ta ostaja 50-odstoten, tako je bil določen v akcijskem načrtu za sNES. Marsikje bo tako visok delež obnovljivih virov težko zagotoviti. Na primer tam, kjer bodo morali investitorji stavbo zaradi občinskih odlokov priklopiti na omrežje zemeljskega plina ali daljinsko toploto. Prvi je fosilno gorivo, toplota iz daljinskega sistema pa ni nujno v zadostnem deležu zagotovljena iz obnovljivih virov energije.  

Za to naj bi poskrbelo ministrstvo za infrastrukturo, ki naj bi načrtovalo takšno energetsko politiko, da ovir za uporabo OVE ne bo, oziroma da bodo tudi oddaljeni sistemi uporabljali OVE, pravijo na ministrstvu za okolje in prostor. Nasprotno pa na ministrstvu za infrastrukturo menijo, da bo te zadrege rešil posodobljeni Pures.

Gradnja po novem Te zahteve bodo še strožje kot pri pasivni hiši

Kdo bo izvajal nadzor?

Zanimalo nas je še, kdo bo, ko bosta sprejeta prenovljeni Pures in tehnična smernica, nadzoroval, ali novogradnja izpolnjuje zahteve sNES ali ne. Nadzor naj bi se izvajal na podlagi več zakonov in sicer gradbenega in energetski zakon, zakon o učinkoviti rabi energije in zakon o spodbujanju rabe OVE, pravijo na okoljskem ministrstvu.

Ob tem pa je zanimivo dejstvo, da glede na pravilnik o podrobnejši vsebini dokumentacije in obrazcih, povezanih z graditvijo objektov, ki je bil objavljen maja 2018, ni treba dokazovati izpolnjevanja merila sNES.