Kot v zelo skopem odgovoru pojasnjujejo na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, smo pod 25 odstotkov lani padli zaradi povečane rabe fosilnih goriv, in sicer je bila ta v primerjavi z letom 2023 večja za približno 1 teravatno uro (TWh).

Če podatke pogledamo podrobneje, lahko ugotovimo, da se je sočasno povečala tudi končna raba energije, in sicer z 52,9 TWh leta 2023 na 54,6 TWh lani, pri čemer je večji delež povečanja padel prav na fosilna goriva.

Spet bomo za "statistični prenos" plačevali drugim državam

Kaj to pomeni? Ponovno smo zgrešili cilj, zaradi česar bo Slovenija ponovno, po zgolj enem letu premora, primorana plačati manjkajoči delež, tako imenovani statistični prenos. Ministrstvo je postopke statističnega prenosa že sprožilo, ni pa še sprejelo končne odločitve, od koga bo manjkajoči delež kupilo, zato tudi vrednosti tega deleža še ne morejo oceniti.

Pri tem tudi ne navajajo, kolikšen je sploh ciljni delež OVE za leto 2024. Iz dostopnih ocen na spletni strani Arsa lahko ugotovimo le, da je za leto 2024 delež ocenjen na 25,7 odstotka, kar bi pomenilo, da smo cilj zgrešili za 1,1 odstotne točke, s tem, da je bila ocena narejena pred sprejetjem posodobljenega NEPN.

Do zdaj smo plačali že 18 milijonov evrov

V zadnjih letih smo se pri deležu OVE v končni rabi energije orientirali na cilj 25 odstotkov, ki bi ga morali doseči že leta 2020. Tako smo več zaporednih let drugim državam članicam plačevali statistične prenose za nedoseganje tega cilja.

Za leto 2022, ko smo cilj zgrešili za 2,06 odstotne točke, smo Hrvaški plačali skoraj 11 milijonov evrov. Za leti 2021 in 2020 pa smo manjkajoči delež kupili na Češkem. Najprej smo plačali pet in potem še dva milijona evrov. Skupaj smo zaradi nedoseganja ciljev v treh letih torej plačali približno 18 milijonov evrov, znesek pa se bo letos še povečal.

Padamo na področju ogrevanja in prometa

Foto: Saša Despot promet

Poglejmo še, kakšna je bila bilanca OVE v končni rabi energije lani. Po podatkih Sursa se je delež OVE v sektorju električne energije lani povečal za 1,2 odstotne točke, z 41,9  na 43,1 odstotka, kar na Agenciji za energijo pripisujejo povečani proizvodnji električne energije v sončnih elektrarnah ter dobrim hidrološkim razmeram. Deleža OVE v sektorju prometa (9,2 odstotka) in v sektorju ogrevanja in hlajenja (33,7 odstotka) pa sta bila lani nižja kot leta 2023, ko je bil prvi 10 odstotkov, drugi pa 34,3 odstotka.

Previsoki cilji?

Cilj, ki si ga je Slovenija postavila v zadnji različici NEPN, je 33 odstotkov OVE v končni rabi energije do leta 2030. Pri čemer naj bi v sektorju električna energija dosegli vsaj 55-odstotni delež OVE, vsaj 45-odstotni delež v sektorju ogrevanja in hlajenja ter vsaj 26-odstotni delež v prometnem sektorju.

Glede na zadnje podatke precej zaostajamo tako za skupnim ciljem kot za cilji v posameznih sektorjih. Ob tem pa dodajmo, da so pristojni v zadnjem letu sprejeli  oziroma še sprejemajo precej zakonskih podlag za večja in predvsem hitrejša vlaganja v obnovljive vire energije, predvsem v sončno energijo. Kakšni bodo učinki, pa bo pokazal čas. Za zdaj se je zaradi ukinitve net meteringa in uvedbe novega modela solarizacija v segmentu malih samooskrbnih sončnih elektrarn skorajda povsem ustavila, velikih projektov, pa je za enkrat premalo.  

katarina.n.mal@styria-media.si