Plesen je v stanovanjih ena od najpogostejših nadlog, pozna jesen pa je čas, ko jo prvič opazimo na stenah in v kotih. Pogoji za razvoj plesni so bili ustvarjeni že prej, zadnja dva meseca pa sta bila idealna za njeno rast.
Zunanje temperature so nižje, zato večina manj odpira okna, ker ne želi izgubljati toplote iz notranjosti, hkrati pa še ne ogrevamo redno, da bi zadostno izsuševali prostor. V zraku je zato dovolj vlage, ki na hladnih mestih na površinah sten kondenzira, in tako se ustvarijo idealni pogoji, da se tam razvije plesen.
Za okužbe so najbolj dovzetni otroci in starejši
Plesen je treba čim prej odstraniti iz bivalnih prostorov, saj lahko resno ogrozi naše zdravje. „Plesni izdelujejo alergene, ki povzročajo bolezni dihal. Alergeni pa so so snovi, ki povzročajo zdravstvene težave pri velikem številu ljudi. Izpostavljenost plesnim v notranjem okolju najpogosteje povzroča bolezni zgornjih dihalnih poti, na primer alergijsko vnetje očesne veznice, krvavitev iz nosu, alergijsko vnetje nosne sluznice in sinusov, kašelj, simptomi podobni gripi ali prehladu, alergijski atopijski dermatitis, astmo ali poslabšanje astme in prebavne težave,“ navajajo na NIJZ.
Za okužbe in obolenja so bolj dovzetni otroci, starejši, bolniki z astmo, kronični bolniki in vsi, ki imajo zaradi različnih razlogov oslabljen imunski sitem. Daljša izpostavljenost sporam plesni pa lahko ogrozi zdravje vsakogar.
Nikoli ne drgnite mesta, na katerih je plesen
Plesen lahko takoj odstranimo s površin, vendar moramo pri tem vedeti, da se bo prej ko slej vrnila, če ne bomo odpravili vzroke zanjo, kar pa zahteva večje posege. Teh se bomo lotili spomladi.
Drugo pravilo, ki ga je treba upoštevati, je, da plesni nikoli ne drgnemo s sten, ne da bi jih prej razkužili z ustreznimi pripravki. S suhim drgnjenjem bi se po zraku raztrosilo še več spor, ki bi jih vdihavali, povzročili pa bi tudi nove okužbe na drugih mestih, kamor bi spore zašle.
S površin plesen odstranimo tako, da prizadeta mesta najprej temeljito razkužimo in šele potem pobarvamo z barvami, ki, kar se da, zavirajo razvoj nove plesni.
Kot že rečeno, se spore prenašajo po zraku, zato moramo biti pri odstranjevanju zidne plesni zelo previdni. Nujno se moramo zaščititi z masko, roke pa z rokavicami, saj bo zaradi odstranjevanja plesni spor v zraku lahko še precej več. Kljub nižjim zunanjim temperaturam se odstranjevanja lotimo pri odprtem oknu, zato da prostor zračimo.
Razkuževanje z biocidnimi sredstvi
Okuženo površino najprej premažemo z biocidom za odstranjevanje zidnih alg in plesni. Nanos pa potem zdrgnemo z mehko krtačo. Drgnemo toliko časa, da se speni, potem pa pustimo stati od šest do osem ur in obrišemo z vlažno krpo. Če plesni nismo popolnoma odstranili, je treba čez en ali dva dni postopek ponoviti.
Zidne barve s fungicidi
Ko je okuženo mesto popolnoma suho, ga lahko prebarvamo bioapneno zidno barvo, ki so ji dodana fungicidna sredstva. Ta zavirajo razvoj in rast plesni. Fungicidno sredstvo lahko dodamo izbrani disperzijski barvi, ki naj bo paroprepustna, lahko pa kupimo zidno barvo, ki že vsebuje fungicid. Paroprepustnost barve je pomembna zato, da omogoča prehod vodne pare skozi stene in preprečuje nabiranje kondenza na stenah, če je koncentracija vlage v prostoru večja.
Namesto bioapnene ali disperzijske zidne barve lahko uporabimo tudi toplotnoizolacijske barve, ki so prav tako zelo paroprepustne, hkrati pa lahko uravnavajo temperaturo in vlago na površini stene in preprečujejo, da bi vlaga na njej kondenzirala.
Nad plesen s sodo bikarbono in kisom
Ena od poti, kako odstraniti zidno plesen, je tudi uporaba domačih naravnih pripravkov. Za razkuževanje je precej učinkovita soda bikarbona, uporabimo lahko tudi beli vinski kis. Oba delujeta fungicidno, kisu pa lahko dodamo še eterično olje sivke, ki prav tako razkužuje.
Pripravimo raztopino ene jedilne žlice sode bikarbone v enem litru vode in premažemo prizadeta mesta. Potem ko premaz nekaj ur deluje, ga dobro zdrgnemo z grbo površino.
Beli vinski kis lahko uporabljamo nerazredčen, še posebej, če je plesen že trdovratno zažrta v steno. Kis se bo v steno vpijal, v naslednjem koraku pa mu lahko dodamo eterično olje sivke ali pa eterično olje čajevca, citronele, geranije, ki prav tako delujejo razkuževalno. Razmerje med kisom in eteričnim oljem naj bo 10 proti 1, raztopino pa na prizadeto mesto nanesemo vsaj dvakrat.
Kot po uporabi fungicidnih sredstev, tudi po uporabi naravnih razkužil suho steno pobarvamo z ustrezno zidno barvo.
Več o gradnji in obnovi najdete tukaj.