Letno netiranje pomeni, da odjemalec za kilovatno uro proizvedene elektrike dobi kilovatno uro od dobavitelja, kadar jo pač potrebuje. Večino proizvede poleti sredi dneva, manko ima ponoči in pozimi.

Foto: Žurnal24 Cene elektrike tekom dneva

Še leta 2021 razlika ni bila velika. Ker je vse več obnovljivih virov, pa cene sredi dneva padajo, zvečer pa naraščajo. 20. januarja letos je bila tako čez dan cena 180 evrov za megavatno uro, v večerni špici pa 560 evrov. Desetega avgusta pa je bila cena čez dan minus 52 evrov, zvečer pa 151 evrov, je poudaril Sandi Kavalič iz Gen-I.

Čeprav je pravila letnega netiranja, ki ga ima okrog 60 tisoč odjemalcev, postavila država, morajo to razliko v ceni iz lastnih virov pokrivati dobavitelji, Sun Contract je zaradi teh stroškov pred kratkim strankam na letnem net meteringu odpovedal pogodbe.

Večina gospodinjstev na samooskrbi je gospodinjstev z nekoliko nadpovprečno porabo, z investicijo lastnih sredstev so pomembno pripomogli k doseganju strateških podnebno-energetskih ciljev, mnogi so za naložbo najeli kredit, zato dobavitelji menijo, da ni pravično, da bi se jih obremenilo z dodatnimi stroški zaradi razlik v ceni elektrike, je v imenu Sekcije za vprašanja dobaviteljev električne energije pri Energetski zbornici Slovenije podaril njen predsednik in direktor ECE Sebastijan Roudi.

Agencija za energijo je sicer prepovedala, da bi se odjemalcem na samooskrbi zaračunavalo pavšal, ne pa stroška, ki bi bil izračunan za vsakega odjemalca posebej.

"To je nevzdržno in neobvladjivo"

Foto: Žurnal24 Drago Kavšek, Petrol, Sandi Kavalič ,Gen-I, Jurij Klančnik, Eles, Sebastijan Roudi, ECE, novinarska konferenca, net metering

"Razmerje med ceno prevzete in oddane energijo znaša 0,24 proti ena, to je nevzdržno in neobvladljivo, je pa kratkoročen, od tri do let bo tako," je dejal Kavalič in opozoril, da zamujamo z investicijami v hranilnike, ki do zdaj tehnološko zreli, zato bo ta pojav velike razlike v ceni med sredino dneva in večerom izzvenel v treh do petih letih.

Letos je letni strošek zaradi razlik v cenah 645 evrov na odjemalca, prihodnje leto 580, nato 470, leta 2028 330, leto kasneje 215 in leta 2030 190 evrov. V celotnem sistemu je letošnji strošek torej okrog 40 milijonov evrov. 

"V pripravi so naložbe za 500 megavatov baterijskih hranilnikov, ti bodo ključni za stabilizacijo sistema. To, da dobavitelji krijemo vse izgube, ni vzdržno, rešitev mora zaščititi gospodinjstva, ki so že investirala, ter dobavitelje, ki bodo pospešeno vlagali v hranilnike. Država mora igrati aktivno vlogo v tem procesu," je poudaril Drago Kavšek iz Petrola.

Strošek za en dan bi lahko bil 14,5 milijona evrov

Jurij Klančnik iz Elesa je poudaril, da je bilo konec leta inštaliranih za 1600 megavatov sončnih elektrarn, kar je toliko, kot štirje Šoštajnu, v primerjavi z letom 2021 pa potrebujejo že 78 odstotkov več energije za izravnavo. 24. marca je bilo pričakovano delno oblačno vreme, potem je bilo pa povsem sončno. Razlika med načrtovano in dejansko proizvodnjo je bila 600 megavatov, Eles pa ima zakupljene rezerve za 20, razliko je treba kupiti.

"V najslabšem možnem scenariju bi bil strošek izravnave za ta dan kar 14,5 milijona evrov, zdaj je ta strošek na letni ravni 20 mio evrov," je poudaril Klančnik.

Vsako leto povečujejo tudi rezervo, leta 2024 je bila sto megavatov, letos 150. "Vsi ti stroški vplivajo na končne odjemalce," je še poudaril in dodal, da so edini realen načrt baterijski hranilniki. "Leta 2030 potrebujemo 1200 megavatov, leta 2040 1600 megavatov danes jih imamo za približno 100 megavatov in še 180 s črpalno hidroelektrarno, manjka nam jih še za skoraj tisoč megavatov," je opozoril.

janez.zalaznik@styria-media.si