V nadaljevanju preberite:  

• Novi zakon prinaša pomembne spremembe pri oglaševanju in svetovanju o potrošniških kreditih.
• Omejuje najvišjo obrestno mero in stroške kredita.
• Ustanavlja svetovalnico za odplačevanje dolgov.

Med bistvenimi spremembami naj omenimo tiste, ki se nanašajo na razširitev kreditnih produktov, oglaševanje kreditov, omejitve obrestne mere, skupnih stroškov kredita in EOM. Spremembe so tudi na področju informiranja potrošnikov, svetovanja, in zahtevanega znanja osebja, ustanavlja pa se tudi služba za svetovanje o odplačevanju dolgov. Natančneje pa določa tudi nedovoljene prakse.

S tem se v slovenski pravni red prenašajo določila evropskih direktiv, cilj pa je boljša zaščita potrošnikov pri najemanju potrošniških kreditov in tudi kreditov za nepremičnine, ki so opredeljeni v ločenem poglavju zakona.

Pod nadzorom več kreditov

Predlagani zakon prvič kreditne produkte razširja tudi na produkte, kot so brezobrestni modeli kupi zdaj, plačaj pozneje, kratkoročni mikro krediti, ki morajo biti odplačani v treh mesecih in z zanemarljivimi stroški in lizingi z možnostjo prenosa lastništva. Gre za produkte, za katere do zdaj praktično ni bilo nobene regulacije, potrošniki pa so jih praviloma najemali pri nebančnih dajalcih kreditov.  

Oglaševanje z obvezno navedbo

S predlogom zakona se oglaševanje in trženje potrošniških kreditov še dodatno zaostrujeta. Glavna sprememba se nanaša na po novem obvezno navedbo, “Pozor! Izposoja denarja se plača!”, ki jo bo moral vsebovati vsak oglas. To naj bi bila obvezna varovalka pred lahkotnim najemanjem kreditov.

Obvezna bo tudi uporaba z zakonom določenih “standardnih informacij" pri oglaševanju, ki bodo prikazane enotno pregledno in brez marketinških trikov. Pri digitalnem oglaševanju bo veljalo, da morajo biti informacije lahko dostopne le s klikom ali pomikom na zaslonu in ne skrite v drobnem tisku

V predlogu je jasno navedeno tudi, da je prepovedana uporaba določenih oglaševalskih praks, ki spodbujajo potrošnika k najemu kredita. Takšne so na primer navedbe o izboljšanju finančnega položaja, navajanje, da podatki v zbirki podatkov malo vplivajo na oceno kreditne sposobnosti, zavajanje, da kredit pomeni povečanje finančnih sredstev ali da dviguje življenjski standard potrošnika.

Omejitev kreditne obrestne mere

Največ sprememb pa prinaša ureditev o višini obrestnih mer, skupnih stroškov kredita in EOM. S tem naj bi preprečili prezadolženost potrošnika in morebitnega oderuštva dajalcev kreditov.  V zakonu je tako določeno, da najvišja dovoljena obrestna mera ne sme predpisane obrestne mere zamudnih obresti preseči za več kot 50 odstotkov.

Kaj to pomeni za potrošnike? Od 1. julija letos je predpisana obrestna mera zamudnih obresti 10,40 odstotka, torej obrestna mera za kredit ne sme biti višja od 15,6 odstotka.

To sicer ni novost, saj takšno določilo vsebuje že obligacijski zakon, vendar pa v predlog zakona o potrošniških kreditih za razliko od obligacijskega zakona ne predvideva nobenih izjem. Hkrati jasno določa posledico za primer neupoštevanja najvišje dogovorjene kreditne obrestne mere. V primeru neupoštevanja se šteje, da je bila med potrošnikom in dajalcem kredita dogovorjena kreditna obrestna mera, kot je določena v zakonu. To pomeni, da bi se v primeru določitve višje kreditne obrestne mere od dovoljene, ta znižala na najvišjo dovoljeno višino kreditne obrestne mere.

Omejitev stroškov kredita

Skupni stroški kredita ne smejo preseči zneska črpanega kredita. To je izjemno pomembno pri kreditih nižjih zneskov. Tako na primer pri kreditu, vrednem 300 evrov, skupni stroški ne bodo smeli biti višji od 300 evrov.

Omejitev je določena ne glede na zakonsko dopustno najvišjo efektivno obrestno mero ali kreditno obrestno mero. Ker se omejitev skupnih stroškov kredita omejuje na znesek črpanega kredita, se posledično omejuje tudi efektivna obrestna mera, ki ne bi smela prekoračiti višine črpane glavnice.

Vendar pa omenjena omejitev velja le za kredite s krajšo ročnostjo, manjšimi zneski in višjimi stroški. To so krediti do šest mesecev in do 1.500 evrov ter do 12 mesecev in do 5.000 evrov.

Svetovanje, ki je bilo doslej urejeno le pri kreditih za nepremičnine, se razširja na vse kreditne pogodbe. Svetovalne storitve bodo lahko izvajali dajalci kreditov, posredniki in neodvisni svetovalci, ki delujejo v okviru službe za odplačevanje dolgov. Izraz neodvisno svetovanje pa bo strogo reguliran, uporabljal se bo lahko le, če svetovalec ni finančno povezan z dajalcem kredita. Potrošnik bo lahko dobil informacije o naboru kreditnih pogodb in priporočilo o najprimernejšem kreditu bo moralo biti izdano na trajnem nosilcu podatkov, kar potrošniku omogoča preglednost in dokazljivost.

Služba za svetovanje o odplačevanju dolgov

Predlog zakona v skladu z zahtevo direktive EU na novo določa vzpostavitev službe za svetovanje potrošnikom o odplačevanju dolgov. Služba za svetovanje bo morala biti lahko dostopna ter vključevati pravno svetovanje, upravljanje lastnih financ in dolgov ter socialno in psihološko pomoč. Za potrošnika bo brezplačna, izvajalci pa bodo morali biti neodvisni in strokovni. Organizirana bo kot javna služba, katere trajno in nemoteno opravljanje se bo zagotavljalo v javnem interesu RS za potrošnike, ki imajo ali bi lahko imeli težave pri izpolnjevanju finančnih obveznosti. Za opravljanje javne službe bodo podelili koncesijo.

katarina.n.mal@styria-media.si