Znanstvenika na univerzi Southampton v Angliji so se odločili odkriti, katere vrste embalaže za različno pijačo najbolj in katere najmanj škodijo okolju, poroča EcoWatch.  

Steklenice imajo najslabši vpliv na okolje

„Morda je presenetljivo, a vendar so steklenice v naših analizah zasedle prvo mesto. Morda boste nagonsko posegli po steklenici in se tako izognili plastenki, pa vendar je za steklo potrebnih več naravnih resursov in energije,“ pravita Alice Brock in Ian Williams, soavtorja študije. 

Ugotovila sta namreč, da je steklo bolj škodljivo od plastike, ker ga proizvajajo iz redkih materialov, za proizvodnjo in transport pa zahteva več fosilnih goriv. 

Študijo, v kateri sta raziskovali različno embalažo treh najpogostejših pijač, mleka, sadnih sokov in gaziranih pijač, sta objavila v časopisu Detritus. Da bi lahko ugotovila učinek posamezne embalaže na okolje, sta izvedla oceno življenjskega cikla ter ga primerjala s kazalniki, kot so prispevek h globalnemu segrevanju, izčrpavanje resursov, vpliv na zdravje ljudi ter vpliv na kopenski in morski okoliš. 

Foto: Profimedia plastenke Za vsako od pijač sta njihovo embalažo razvrstila od najbolj do najmanj škodljivih:

• Gazirane pijače - Kot najbolj škodljive so se izkazale steklenice, medtem ko so aluminijaste pločevinke, ki jih lahko 100-odstotno recikliramo najmanj škodljive za okolje. Na lestvici vmes (od najbolj do najmanj škodljive) so steklenice iz recikliranega stekla, PET-plastenke (polietilen tereftalat) in pločevinke, ki se jih ne da reciklirati.
• Sokovi - Tudi med embalažami za sokove so na prvem mestu po škodljivosti steklenice, najmanj vpliva na okolje pa ima kartonska (tetrapak) embalaža. Med njimi so steklenice, ki so reciklirane steklenice in PET-embalaža, torej plastenke. 
• Mleko - Tudi pri mleku je enako, največji vpliv na okolje imajo ponovno steklenice, najmanjši pa karton, vmes so reciklirane steklenice in HDPE-plastenke (polietilen visoke gostote).

Foto: Profimedia tetrapak Nobena embalaža ni brez vpliva

Kljub temu, da se posamezne embalaže razlikujejo po stopnji škodljivosti za okolje, pa nobena od njih ni brez vpliva. Na primer, aluminijaste pločevinke, ki ji ni možno reciklirati so visoko toksične za morsko okolje, čeprav so na na lestvici na drugem mestu. 

„Pri vseh vrsta embalaže sva ocenjevalia, ali vpliva na okolje, tudi karton in tetrapak, pa čeprav so precej manj škodljivi od plastike. Namreč, tudi ta embalaža vsebuje plastiko,“ pravi Brock.

"Glede na zbrane dokaze, bi morali čim manj posegati po embalaži za enkratno uporabo, embalaža za večkratno uporabo pa bi morala postati naš standard v vsakodnevne življenju,“ dodaja Williams. 

Obstaja namreč velika razlika med najbolj in najmanj škodljivimi embalažami. Steklenice h klimatski krizi prispevajo kar 95 odstotkov več oziroma imajo toliko večji vpliv kot pločevinke. 

„Upava, da bo najina študija pomoč pri informiranju javnosti, spodbudila pa naj bi tudi debato na trgu, katera embalaža za izdelke, ki jih kupujemo vsak dan, je bolj primerna. Verjameva, da bo študija pomagala k hitrejšim in lažjim odločitvam, da se v industriji pijač nekaj spremeni, da ta poišče boljše alternative za okolje.“