Na Hrvaškem, predvsem vzdolž obale, naj bi imeli Slovenci približno 100.000 nepremičnin. Po zadnjih podatkih hrvaškega ministrstva za urejanje prostora, gradbeništvo in državno last (ministarstvo prostornog uređenja, graditeljstva i državne imovine) pa jih prav toliko čaka na legalizacijo. 

Med temi seveda niso le nepremičnine, ki bi bile v lasti zgolj slovenskih državljanov. Podatka o tem, koliko nepremičnin, ki so v lasti Slovencev, je nelegalnih oziroma jih čaka na legalizacijo, na omenjenem ministrstvu nimajo.

Zakaj toliko nelegalnih stavb? 

Verjetnost, da je treba pravno stanje nepremičnine na Hrvaškem urediti, velja predvsem za nepremičnine, zgrajene še v prejšnji skupni državi. Veliko nedovoljenih oziroma nelegalnih gradenj pa je bilo, kot navaja Jutarnji list, zgrajenih po zadnji vojni in v začetku privatizacije. Največ ji je bilo na obalnih in urbanih območjih. Pomanjkanje nadzora, vojna, vračanje beguncev, neurejeni lastniški odnosi in neskladni prostorski načrti so prispevali k nastanku ogromnega sivega območja v gradnji ter k degradaciji prostora, zlasti hrvaške obale.

Med kupci nelegalnih gradenj ali celo graditelji pa so zagotovo tudi Slovenci. Eden takih je par iz Ljubljane, ki je polovico počitniške hiše kupil v začetku 80 let prejšnjega stoletja. Hiša sicer ima gradbeno dovoljenje, vendar jo je graditelj delno postavil izven meja parcele, kar je par ugotovil šele leta potem, ko so hiše začeli graditi lastniki sosednjih parcel. Hkrati je par kasneje hišo povečal in ji dodal tudi garažo. Vse skupaj seveda velja za nelegalno, zato je potrebna legalizacija.

Foto: Profimedia počitniška stanovanja Hrvaška Baška

Podaljšujejo rok za zamudnike

Ker sta prvi rok legalizacije po zakonu o postopkih z nezakonito zgrajenimi stavbami (zakon o postupanju s nezakonito izgrađenim zgradama) zamudila, bosta zdaj izkoristila novelo zakona, ki naj bi bila, kot so za Žurnal24 povedali na pristojnem hrvaškem ministrstvu, sprejeta do konca letošnjega leta.  

Po zdaj veljavnem zakonu namreč velja, da je bilo treba vlogo za legalizacijo vložiti najkasneje do 30. junija 2018. Pristojni organi so do takrat prejeli 800.000 zadev, kot rečeno pa jih je v reševanju še vedno 100.000. 

Kljub ogromnemu številu vlog za legalizacijo, pa po navedbah nekaterih hrvaških medijev, to še zdaleč ne rešuje problema. 
"S tem pristopom želi ministrstvo omogočiti lastnikom, ki v prejšnjih zakonskih rokih do 30. junija 2018 niso vložili zahtevka – bodisi zaradi nevednosti, finančnih okoliščin ali drugih razlogov – da uredijo status svoje nepremičnine in omogočijo pravilno evidentiranje v katastru in zemljiški knjigi," na hrvaškem ministrstvu pojasnjujejo razloge za sprejem novele zakona. 

Presečni datum je leta 2011

Ob tem pa poudarjajo, da "ne gre za nov val legalizacije, temveč za trajno omogočanje vložitve zahtevkov za uzakonitev nelegalno zgrajenih stavb, ki so bile nedvoumno zgrajene do 21. junija 2011 in so vidne na ortofoto karti državne geodetske uprave s tem datumom". 

Za stavbe, ki so bile zgrajene po 21. juniju 2011 in zato niso na posnetku, hkrati pa "nimajo ustreznih dovoljenj, se bodo še naprej šteli za nelegalne in jih ne bo mogoče legalizirati".

Obvezna dokumentacija

Več podrobnosti o legalizaciji na ministrstvu za zdaj še ne razkrivajo, so nam pa povedali, da se bo po novem zahtevek za legalizacijo vložil digitalno prek Informacijskega sistema prostorskega urejanja (ISPU). 

Med obvezno dokumentacijo pa navajajo: arhitekturni in geodetski posnetka izvedenega stanja ter dodatno potrdila pristojne državne geodetske uprave, da je stavba vidna na ortofoto posnetku DOF5/2011 z navedenimi koordinatami. 

V primeru, da vlagatelj zahtevka ne priloži vseh predpisanih dokumentov, zahtevka sploh ne bo mogoče oddati. 

"Postopke reševanja bodo še naprej vodili upravni oddelki mest in županij, pristojni za zadeve prostorskega urejanja in gradbeništva, tako kot je bilo do zdaj".

Poleg tega pa bo lastnik moral plačati tudi nadomestilo za nelegalno gradnjo oziroma njeno uzakonitev, ki bo glede na pretek časa od leta 2012 precej višje. "Višina nadomestila se določa glede na kriterije, kot so velikost, lokacija in namembnost nelegalno zgrajenega objekta," še povedo na ministrstvu. 

Strošek več tisoč evrov

Na Hrvaškem je precej nepremičninskih agencij in projektnih birojev, ki se ukvarjajo s pripravo vse potrebne dokumentacije za legalizacijo. Čeprav v tem trenutku ta po poenostavljenem postopku ni možna, počakati bo treba na sprejem novele zakona, pa lahko že zdaj pri ponudnikih dobite vse potrebne informacije, saj kot navajajo, pri pripravi zahtevka ne bo bistvenih sprememb. 

Zato lahko povemo, da je okvirna cena za pripravo vse potrebne dokumentacije za do 200 kvadratnih metrov veliko hišo, ki med drugim vključuje tudi vpisa v kataster stavb in zemljiško knjigo, ne pa tudi plačila za nelegalno gradnjo, ki ga odmeri občina, od 4000 do 6000 evrov. Legalizacija pomožnih objektov, kot so na primer garaže, pa je bistveno cenejša in tudi bolj preprosta, zanjo je treba plačati od nekaj sto do največ tisoč evrov. 

Kazni in tudi rušenje

Kljub stroškom se legalizacija na Hrvaškem splača. "Republika Hrvaška, tako kot tudi druge države, ne podpira nelegalne gradnje in je dolžna zagotoviti izvajanje obstoječih zakonov in predpisov, s katerimi se varuje in ureja prostor. V zvezi z nelegalno gradnjo ukrepe izvaja gradbena inšpekcija državnega inšpektorata Republike Hrvaške, medtem ko državljani, ki svoje nepremičnine gradijo v nasprotju z izdanimi gradbenimi dovoljenji ali brez njih, tvegajo plačilo denarnih kazni, kazenskih in prekrškovnih ovadb ter na koncu tudi rušenje tako nelegalno zgrajenega objekta," poudarjajo na ministrstvu. 

Ali drugače. Če ne prej, se bo zapletlo, če boste nepremičnino na Hrvaškem želeli korenito obnoviti ali jo prodati. 

katarina.n.mal@styria-media.si