V nadaljevanju preberite: 

• Državljan v slogu afere Black Cube predlaga, da prisluškovanje zakonsko omogočijo vsem prebivalcem.
• Prisluškovanje naj bi prineslo veliko koristi, katere.
• Kako so se na predlog odzvali na pristojnih ministrstvih.

Posamezniki, ki pišejo na spletni portal Predlagam vladi, imajo vrsto idej, kako bi bilo možno pravila, ki veljajo v Sloveniji, izboljšati in spremeniti, ali pa odpraviti in uvesti nova. Na njihove pobude odgovarjajo na pristojnih ministrstvih, kjer jih praviloma s takšno ali drugačno, pogosto precej poglobljeno utemeljitvijo, zavrnejo, rekoč, da je problematika v zakonodaji ustrezno urejena. 

Dekriminalizacija prisluškovanja

Tokrat je nekdo predlagal precej provokativno ureditev področja prisluškovanja, na katero sta se kljub jasno prepoznavni satiri na račun afere Black Cube, ki veje iz njegovega zapisa, odzvali ministrstvo za pravosodje in ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo. 

Kaj predlaga državljan? "Predlagam razmislek o spremembi zakonodaje na področju prisluškovanja. Namesto da zakon prisluhom strogo nasprotuje, bi jih lahko v določenih primerih celo spodbujal – seveda v duhu večje družbene transparentnosti".

Glede na to, da smo bili v zadnjih tednih v Sloveniji priča razpravam o domnevnih posnetkih pogovorov politikov in drugih javnih oseb ter o dejavnosti tujih obveščevalnih struktur, predlaga, da pristojni razmislijo o "dekriminalizaciji prisluškovanja v vsakdanjem življenju".

Če naj bi se po poročilih strokovnjakov "v državi pojavili tudi operativci izraelske zasebne obveščevalne agencije, ki deluje v številnih državah in je znana po prikritih operacijah ter snemanju pogovorov za naročnike," in če "lahko takšne metode uporabljajo profesionalne obveščevalne agencije, se postavlja logično vprašanje: zakaj bi bili slovenski državljani prikrajšani za podobno raven informiranosti o svojem okolju," piše. 

Prednosti prisluškovanja z licenco

Državljani bi po njegovem mnenju z dekriminalizacijo prisluškovanja dobili več pomembnih odgovorov. "Končno bi vedeli, kaj se pogovarjajo sosedje na balkonu, lažje bi preverili, ali sodelavec res dela od doma ali samo zaliva rože, družbena informiranost bi se močno povečala, slovenska tradicija radovednosti bi dobila pravno podlago". 

Zmanjšal bi se tudi občutek neenakosti: "Če lahko kompleksne mednarodne obveščevalne operacije snemajo pogovore in ustvarjajo posnetke, ki nato krožijo v javnosti, bi bilo pošteno, da imajo tudi državljani podobne možnosti za spremljanje dogajanja v svoji ulici ali bloku".

Za dodatno urejenost predlaga celo uvedbo "sosedskih obveščevalnih licenc", pri čemer bi vsak državljan po kratkem spletnem tečaju dobil dovoljenje za osnovno prisluškovanje. Slovenija pa bi "naredila velik korak naprej na področju participativne demokracije – kjer državljani ne samo volijo, ampak tudi aktivno poslušajo".

Resna obravnava predloga

Na ministrstvu za pravosodje so predlog obravnavali z vso resnostjo. Sklepajo, da v predlogu ni mišljeno prisluškovanje, ki vključuje samo poslušanje ter morebitno ponavljanje slišanega ali zapisovanje slišanega ter razširjanja te vsebine, "temveč da je mišljeno prisluškovanje z uporabo tehničnih sredstev za zvočno ali celo zvočno-slikovno snemanje ter shranjevanje in nadaljnje razširjanje teh posnetkov (tudi v smislu občasnega dokazovanja)". 

Določbe o človekovih pravicah, ki se nanašajo na varstvo tajnosti pisem in drugih občil, varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic, ter delno tudi na pravico do osebnega dostojanstva in varnosti prepovedujejo protiustavne posege v človeško zasebnost oziroma celo omenjajo njeno nedotakljivost, z določenimi ustavnimi omejitvami, navajajo. "Tako da že s tega vidika poseg ne bi bil primeren, pomenil bi pa tudi totalno nadzorovalno družbo".

Zato je, tako na ministrstvu, tudi določeno posebno kaznivo dejanje - neupravičeno prisluškovanje in zvočno snemanje. "Zaključno lahko glede na navedene ustavne omejitve štejemo le, da očitno ni primerno zakonsko urejati možnosti medsosedskega prisluškovanja s snemanjem".

Iz odgovora ministrstva za notranje zadeve in javno upravo pa izhaja, da so šaljivost zapisa razumeli, a "čeprav gre za na nekaterih mestih šaljiv zapis, državni organi do njega lahko zavzamejo le uradno stališče".  Njihovo stališče je jasno, "predlagana dekriminalizacija prisluškovanja v vsakdanjem življenju ni sprejemljiva, saj je področje varstva zasebnosti v Republiki Sloveniji jasno in strogo urejeno na ustavni ter zakonski ravni".

Dodajajo, da so neupravičeno zvočno snemanje pogovora, neupravičeno prisluškovanje s tehničnimi sredstvi in uporaba ali posredovanje tako pridobljenih posnetkov kazniva dejanja, zato prisluškovanja med prebivalci seveda ne morejo podpreti. 

katarina.n.mal@styria-media.si