Azbest, ki je bil nekoč zelo razširjen v različnih gradbenih materialih, predvsem so ga vsebovale strešne kritine, pa tudi fasadne plošče, in je v Sloveniji prepovedan od leta 2003. Kljub temu je s kritino, ki vsebuje azbest še vedno pokrita marsikatera stanovanja hiša, gospodarsko poslopje in manjši pomožni objekt.

Zaradi izjemne škodljivosti azbestnih vlaken, ki so lahko tudi usodna za zdravje in življenje, se je treba materialov z azbestom čim prej znebiti. A to ni najbolj preprosto niti poceni.

Natančno določeno in drago

Zakonodaja precej natančno določa, kako je treba ravnati z materialom, ki vsebuje azbest, kako ga pripraviti na odlaganje in kam ga odložiti. Vse pa je lahko povezano s precejšnimi stroški.

Foto: Profimedia Azbest Odstranjevanje azbestne kritine, če je te več kot 300 kvadratnih metrov, mora opraviti izvajalec, ki ima okoljevarstveno dovoljenje ministrstva za okolje. Če je površna manjša od 300 kvadratnih metrov, pa azbestno kritino ali fasadne plošče odstrani krovec.  

Plošče morajo biti pakirane v zaprtih vrečah ali ovite s folijo, tako da preprečimo sproščanje azbestnih vlaken v okolje med prevozom ter pri nakladanju in razkladanju. In še: za pakiranje ali ovijanje trdno vezanih azbestnih odpadkov je treba uporabljati vreče iz tkanin iz umetne snovi ali polietilensko folijo debeline najmanj 0,4 mm ali raztegljivo folijo v toliko slojih, da je zagotovljena debelina najmanj 0,6 mm.

Za fizične osebe, ki naročijo odstranjevanje in odvoz materiala z azbestom velja, da ne potrebuje načrta gospodarjenja z azbestnimi odpadki, niti ni dožna ograditi gradbišča. 

Foto: Profimedia Azbest

Cena odstranjevanja okoli osem evrov na kvadrat

Cena odstranjevanja azbestne kritine, kot smo izvedeli pri krovcih, je precej usklajena. Za kvadratni meter odstranjevanja in pakiranja računajo osem evrov. Res pa je, da nekateri v to ceno vštevajo tudi odvoz na deponijo, drugi pa odvoz zaračunajo dodatno, odvisno od oddaljenosti do deponije.

Za odstranjevanje azbestne kritine na povprečni družinski hiši, streha katere ima površino približno 200 kvadratnih metrov, je tako strošek odstranjevanja 1600 evrov, s prevozom pa lahko računamo še na dodatnih približno 200 evrov.  

Stroški na deponiji od 220 do 580 evrov za tono 

Na deponiji občana čakajo dodatni stroški, saj je treba za odlaganje materiala z azbestom plačati. Cene so v občinah zelo različne, odvisne so tudi od tega, ali so se v posamezni občini odločili subvencionirati odlaganje azbestnih odpadkov.

V Ljubljani oziroma na območju, kjer javno gospodarsko službo izvaja Voka, je cena za eno tono materiala z azbestom 574 evrov z DDV, pred dvema letoma je bila cena približno 470 evrov. Ceno so povišali 1. februarja letos, hkrati pa so že lani ukinili možnost, da gospodinjstva vsaj del materiala odložijo brezplačno. Prej so brezplačno lahko odložila material, zložena na evropaleto v višino pol metra.

Foto: Profimedia Azbest V Mariboru pa so nedavno objavili javni poziv, na podlagi katerega lahko občani azbestni material odložijo brezplačno. Priznajo 100 odstotkov stroškov do vrednosti 1000 evrov. Če imajo azbestne kritine več kot za ta znesek, pa razliko doplačajo.

Nekoliko so ceno za deponiranje ene tone azbestnega materiala v zadnjih dveh letih povišali tudi na območju Celja oziroma tamkajšnje komunalne službe, in sicer iz 206 na dobrih 250 evrov.

Cena je višja tudi na Dolenskem in v Krškem, kjer je treba za eno tono plačati 254 evrov, prej je bila cena 220 evrov.

V Kočevju je cena za eno tono 363 evrov, trenutno pa ne subvencionirajo odlaganja azbestnih materialov. Vendar velja spremljati obvestila, saj so bile pred dvema letoma subvencije za gospodinjstva precejšnje.

Na Koroškem je cena ostala enaka, za eno tono je treba plačati 217 evrov, enako velja v kopru, kjer je cena 323 evrov. Na območju trebanjske komunale so ceno v zadnjih dveh letih sicer nekoliko povišali, iz 241 na 274 evrov, vendar pa gospodinjstvom še vedno priznajo 50-odstotni popust.

Do gospodinjstev so zelo prijazne občine Tolmin, Kobarid in Bovec, kjer je cena za tono sicer 300 evrov, vendar pa je odlaganje za gospodinjstva še vedno brezplačno.

Skupni strošek za odstranjevanje in odlaganje materiala z azbestom se v nekaterih občinah, kjer gospodinjstvom ne priznajo popusta ali ne najemajo subvencij, lahko povzpne na več tisoč evrov.

Zakaj ni državnih subvencij

Pri tem se postavlja vprašanje, zakaj spodbujanje in s tem sofinanciranje odstranjevanja in odlaganja azbestnih materialov za gospodinjstva ni zakonsko urejeno. V obliki subvencij, bi to lahko spodbujal na primer Eko sklad, ki zdaj razpisuje le ugodnejše kredite za odstranitev azbestne kritine.

"V skladu z načelom povzročitelj plača, določenim v zakonu o varstvu okolja (ZVO-2), stroške ravnanja z odpadki praviloma nosi njihov povzročitelj, zato država ni neposredno zavezana k financiranju odstranjevanja azbestnih odpadkov posameznikov," na portalu Predlagam vladi navaja ministrstvo za okolje, podnebje in energijo.

Po njihovih navedbah je ministrstvo "dolžno zagotavljati pravni okvir za varstvo okolja, zdravja ljudi in urediti sistem ravnanja z nevarnimi odpadki, kamor spadajo tudi izdelki, ki vsebujejo azbest. To vključuje sprejemanje ustreznih predpisov, nadzor nad izvajanjem ter vzpostavitev pogojev za delovanje javnih služb ravnanja z odpadki". 

Precej je torej odvisno od občin, vsaj v delu, ko gre za odlaganje teh nevarnih odpadkov. Občine lahko "v okviru okoljskih politik in njihovih javnih programov, zagotovijo določene finančne spodbude oziroma subvencije za nadaljnje varno ravnanje z odpadki, ki vsebujejo azbest".

Sledite obvestilom občin

Zato je vredno spremljati obvestila občine, v kateri so azbestni odpadki nastali. Dobro je vedeti tudi, da na večini odlagališč, ki te odpadke sprejemajo, velja, da sprejemajo le azbestne odpadke strank, za katere upravljavec odlagališča opravlja tudi druge komunalne storitve, torej odvoz komunalnih odpadkov iz gospodinjstva. V nekaterih občinah je upravljavec odlagališča zasebno podjetje, ki ima z javnim komunalnim podjetjem sklenjeno pogodbo o prevzemu azbestnih odpadkov. 

Azbestnih odpadkov iz Ljubljane tako ne moremo odpeljati na primer v Celje, ker je tam odlaganje cenejše ali drugače, občani ne morejo izbrati odlagališča, ki za odlaganje azbestnih odpadkov računa nižjo ceno.