Legalizacijo starejših objektov, ki so bili zgrajeni brez gradbenega dovoljenja, ali pa so od določil iz gradbenega dovoljenja odstopali, torej so bili neskladni, je možno urediti že po zdaj veljavnem zakonu. 

V praksi pa se je pogosto izkazalo, da so postopki legalizacije precej zahtevni, zapleteni, pogosto pa tudi zavrnjeni. Po podatkih ministrstva za javno upravo so na upravnih enotah zavrnili okoli 40 odstotkov vlog. 

Pri objektih, ki so jih lastniki poskušali legalizirati na podlagi zdaj veljavnega določila o objektih daljšega obstoja, to so objekti, zgrajeni pred letom 1998, so lahko o tem, ali bo vloga odobrena ali ne, lahko odločale malenkosti. 

Zdaj na primer velja, da je zakonsko dopustno odstopanje v višino, dolžino, širino .., zgolj 0,3 metra, po novem naj bi bilo to večje, 0,5 metra. Prav tako se kota stavbe lahko spremni za 0,5 metra. Opredeljeno je tudi, da se gradbena parcela ne sme povečati, lahko pa se stavba na njej horizontalno premakne od lege iz gradbene dokumentacije za največ en meter, kar zdaj ni dopustno oziroma določeno.

Druga pomembna novost je, da bo po novem možno legalizirati tudi zgolj posamezne dele stavbe, če je jasno ločeno, kateri del stavbe je legalen in kateri nelegalen. Pogoj pa bo, da je nelegalni del objekta dokončan. 

Največja sprememba, ki jo na področju legalizacije po poenostavljenem postopku prinaša novi gradbeni zakon, pa je spremenjen datum, ki določa, katere stavbe spadajo v kategorijo objektov daljšega obstoja. Zdaj velja, da so to stavbe, ki so bile zgrajene pred letom 1998, po novem pa bo to veljalo za stavbe, ki so bile zgrajene pred letom 2005. 

Pri tem pa bo moral biti izpolnjen pogoj, da lastnik stavbe po letu 2004 ni popolnoma nič spreminjal. Torej ji ni dodal prizidka, nadstreška, frčade … Če jo je spreminjal, bo za spremembe lahko zaprosil za gradbeno dovoljenje hkrati z legalizacijo, kar po zdaj veljavnem zakonu ni mogoče. 

Novost je namreč tudi, da bi lastniki lahko v istem postopku legalizirali črno ali neskladno gradnjo, hkrati pa pridobili dovoljenje za prizidavo in rekonstrukcijo.

Do uporabnega dovoljenja brez fasade

Za vse, ki gradijo ali načrtujejo gradnjo nove enodružinske hiše pa je pomembna poenostavitev pridobivanja uporabnega dovoljenja, ki jo prinaša predlog zakona. Poenostavlja se pridobivanje uporabnega dovoljenja za enostanovanjske hiše. Za to bo potrebna izjava nadzornika gradnje, da je bila ta skladna s projektno dokumentacijo in da izpolnjuje bistvene zahteve. Pri tem ne bo pogoj, da je dokončan ovoj stavbe oziroma fasada. To bo investitor dolžan narediti v treh letih. Kot je dejal minister za okolje in prostor Andrej Vizjak, želijo s tem predvsem na podeželju, "kjer je gradnja tradicionalno nekoliko daljša", dati možnost vselitve v hiše, preden je končana fasada. 

Zakon vzpostavlja še pravno fikcijo izdanega uporabnega dovoljenja za vse enostanovanjske stavbe, ki so bile zgrajene v skladu gradbenim dovoljenjem pred 1. junijem 2018 in so ustrezno evidentirane.