Graditelji, ki načrtujejo postavitev ograj, škarp ali podpornih zidov na dvoriščih in parcelah, so pogosto zmedeni. Ne vedo natančno, kakšno ograjo ali podporni zid lahko postavijo. in kdaj zanjo potrebujejo in kdaj ne potrebujejo gradbenega dovoljenja. Dodatno zmedo na tem področju povzročajo zapisi na različnih spletnih straneh, ki jih avtorji teh niso posodobili.
Stari zapisi s spleta ne veljajo več
Tako v večini člankov, tudi na specializiranih spletnih straneh in spletnih straneh ponudnikov, izvajalcev, še vedno piše, da brez gradbenega dovoljenja lahko postaviš škarpo ali oporni zid, visoko le 0,5 metra. Če pa je ta višji od 1,5 metra pa naj bi bilo nujno gradbeno dovoljenje za zahtevni objekt. To že skoraj dve leti ne drži več.
Z gradbenim zakonom, ki velja od junija 2018, in uredbo o razvrščanju objektov, ki je začela veljati isti dan kot zakon, in je bila objavljena v Uradnem listu 37/18, so se meje, v primeru ograj in opornih zidov višine spremenile.
Po uredbi o razvrščanju objektov, ki objekte loči na enostavne, nezahtevne in zahtevne, razločuje ograje in oporne zidove, oboje pa spada med druge gradbene inženirske objekte.
Ograje so tisti objekti, ki jih postavimo nad površino zemljišča in so namenjeni ločevanju, oporni zidovi pa so konstrukcije med dvema višinama zemljišča, ki preprečuje zdrs oziroma premik zemlje.
Kdaj za ograjo potrebujemo gradbeno dovoljenje in kakšno:
- do višine 2,2 metra je ograja enostavni objekt, gradbeno dovoljenje ni potrebno
- nad višino 2,2 metra do višine 3,5 metra je nezahteven objekt, potrebno je gradbeno dovoljenje za nezahteven objekt,
- nad višino 10 metrov je zahteven objekt, potrebno je gradbeno dovoljenje kot na primer za hišo.
Kdaj za podporni zid potrebujemo gradbeno dovoljenje in kakšno:
- do višinske razlike med spodnjo in zgornjo zemljino 1 meter, je enostavni objekt, gradbeno dovoljenje ni potrebno
- pri višinski razliki od 1 do 2 metrov je podporni zid nezahteven objekt, potrebno je gradbeno dovoljenje za nezahtevne objekte
- pri višinski razliki, večji od 10 metrov gre za zahtevni objekt, potrebno je klasično gradbeno dovoljenje
Do višine 10 metrov so manj zahtevni objekti
Marsikdo se ob tem vpraša, kam torej spadajo ograje, ki so višje od 3,5 metra in nižje od 10 metrov, in seveda oporni zidovi, katerih višinska razlika med spodnjim in zgornjim zemljiščem je večja od dveh in manjša od 10 metrov.
Vsi spadajo med manj zahtevne objekte (6. člen uredbe), pojasnijo na ministrstvu za okolje in prostor. Dodajmo še, da oporni zid in ograja nad njim skupaj spadata med nezahtevne objekte, če njuna skupna višina ne presega 10 metrov.
Za gradbeno dovoljenje za nezahtevni objekt lahko zaprosi vsak sam, saj je njegova pridobitev relativno preprosta. Na spletni strani e-uprave je dostopen obrazec, ki se ga izpolni in pošlje na pristojno upravno enoto. Natančneje smo o gradbenem dovoljenju za nezahtevni objekt že pisali.
Pri ograjah pa velja opozoriti, da lahko najvišjo višino dovoljene ograje lahko v prostorskih aktih omeji tudi občina. Preveriti je treba, kako visoko ograjo lahko gradimo na svoji parceli, pa četudi zanjo glede na gradbeni zakon in uredbo ne potrebujemo gradbenega dovoljenja.
Če bomo za ograjo ali oporni zid, ki je lahko betonski, iz betonskih zidakov ali pa kamnit, torej škarpa, potrebovali klasično gradbeno dovoljenje, ker bo tako visok, da spada med zahtevne objekte, pa bomo potrebovali projekt. Narediti ga mora pooblaščeni projektant, to je lahko arhitekt ali gradbeni inženir, zagotovo pa bomo potrebovali tudi statično presojo.
Več o gradnji in obnovi najdete tukaj.
Toliko o svobodi in lastništvu. Kdo je potem lastnik država ali občina?