Iz podatkov mesečne analize cen električne energije v evropskih gospodinjstvih ali Houshold Energy Price Index (HEPI), ki zajema 33 mest iz 33 evropskih držav, izhaja, da se je električna energija v Ljubljani julija podražila za 16 odstotkov, kar je drugi najvišji skok cen. 

V povprečju naj bi ljubljanska, podatek pa lahko preslikamo na vsa slovenska gospodinjstva, julija za kilovatno uro električne energije plačala 0,2008 evra. Če to ceno primerjamo z zadnjim dostopnim podatkom republiškega statističnega urada, ki za 1. letošnje četrtletje navaja 0,17 evra za kilovatno uro, je podražitev celo 18-odstotna. 

Rast cene ni nepričakovana, saj so slovenska gospodinjstva po precej dolgem obdobju oprostitve plačila, julija spet plačala prispevek za OVE in SPTE, kar kot razlog podražitve navajajo tudi v raziskavi HEPI. 

Od česa je odvisna višina omenjenega prispevka in kako je obračunan po novem, lahko preverite tukaj. 

Najbolj so cene elektrike poskočile v Bukarešti, zaradi izteka obdobja vladno zamejenih cen in davkov so bile julija višje kar za 76 odstotkov. V povprečju so cene v analiziranih mestih višje za dva odstotka, v večini mest se niso spremenile, v treh pa so se celo znižale. Padle so v Oslu, Londonu in na Dunaju. 

Po cenah se uvrščamo okoli 20. mesta

Kljub podražitvi ter novemu načinu omrežnine pa iz primerjalne raziskave HEPI izhaja, da v Ljubljani oziroma v Sloveniji plačujemo eno najnižjih cen oskrbe z električno energijo. Med 33 državami se uvrščamo na 22. mesto, na lestvici EU 27 pa na 20. mesto. 
Povprečna cena kilovatne ure v 33 evropskih prestolnicah je bila julija 0,2413 evra, povprečna cena v državah EU pa 0,2527 evra. Najvišjo ceno plačujejo gospodinjstva v Berlinu, znašala je 0,4136 evra/kWh. Nad 35 centov na kilovat plačujejo še v Bernu, Dablinu, Londonu, Pragi in Bruslju. 

Cene v prestolnicah 33. evropskih držav

Na dnu lestvice cen sta Budimpešta in Kijev, kjer gospodinjstva za kilovatno uro odštejejo manj kot 10 centov. Nekaj več kot 10 centov pa je cene kilovatne ure električne energije v Beogradu in Oslu. 

Cene in kupna moč

V analizi HEPI je tudi primerjava cene električne energije glede na kupno moč. Upoštevaje to, je cene električne energije v Ljubljani nekoliko višja, in sicer 0,2302 evra na kilovatno uro, kar ljubljanska gospodinjstva iz 22. premaknejo na 20. mesto, na lestvici EU 27 pa iz 20. na 19. mesto.

Še vedno pa je cena v Ljubljani nižja od povprečne, ki je 0,2604 evra/kWh (33 držav). Povprečna cena v državah EU je 0,2728 evra/kWh. 

V Oslu plačujejo 2,6-krat manj

Upoštevanje kupne moči gospodinjstev v analiziranih mesti vrstni red na letvici cen precej pomeša. Najdražjo elektriko tako plačujejo v Bukarešti, cena se glede na kupno moč povzpne na 0,4745 evra/kWh, kar je izjemen skok, če vemo, da je nominalna cena 0,2799 evra/kWh. 

Nad 40 centov za kilovatno uro glede na svojo kupno moč plačajo tudi v Pragi, sledijo pa Berlin, Rim in Varšava. Ob tem dodajmo, da v Berlinu, kjer je nominalna cena električne energije najvišja, upoštevajoč kupno moč plačujejo nižjo ceno, in sicer 37 centov na kilovat. 

Oslo, ki po nominalnih cenah električne energije zaseda 30. mesto, je, upoštevajoč kupno moč, čisto na repu lestvice s ceno kilovatne ure 0,0887 evra. Tako oselska gospodinjstva plačujejo več kot petkrat nižjo ceno električne energije kot gospodinjstva v Bukarešti in 2,6-krat nižjo kot v Ljubljani. Pri dnu lestvice so še Budimpešta, Valletta, Helsinki in Stockholm. 

Analiza pokaže tudi, da so nominalne cene elektrike v prestolnicah vzhodno- in srednjeevropskih držav, z izjemo Prage in Bukarešte, enake ali nižje od povprečne cene. Če upoštevamo kupno moč, pa so cene v vzhodni in srednji Evropi višje od povprečja v Bukarešti, Pragi, Rigi, Vilni in Varšavi.